14. jul 2012 13:11
Občasno tečna, cmerava, eksplozivna sem bila, kot večina nas, celo življenje, vročine tudi ne prenašam dobro od otroštva dalje, odvečni kilogrami stalnica, zdaj je pač vse to malo ojačano, tako da mena drsi mimo mene skoraj neopazno, oziroma, sprijaznjena sem z njo in se zavedam, da nikoli več ne bo, kot je bilo pred njo, tako, kot pred njo nikoli več ni bilo, kot prej in tako, kot....
Res je tudi, da v vsakodnevnem potu svojega obraza , v traktorskem tempu grizenja v hrib, izpuhti marsikatera pobesnela misel, kar jih ostane, jih preženem s svojim pogledom na svet in mene v njem.
Veliko se da naredit z rednim gibanjem, pravilno prehrano (tudi brez soje)), predvsem pa s pozitivnim odnosom do sprememb v nas in brez jadikovanja. Spomnim se strica in njegovega stavka: "Če se po štiridesetem letu zbudiš brez bolečin, vedi, da si mrtev", tako enostavno je to
Privadiš se vsemu, staranju in težavam, povezanih z njim in mena je le prehod v to.
Začetna misel: "Ola, zdaj smo pa tam, konec je!", se je čez kratek čas spremenila v: "Ej, stara, bodi srečna, dogurala si do sem!"
Predno sem posegla po farmacevtskih izdelkih, sem se vprašala: "Res to rabim? Sem mar bolna? Ali je to le naraven proces, ki bo počasi izzvenel z mojo pomočjo?"
Pa je šlo (gre), včasih težje, včasih lažje, nikoli na škodo drugih, sva se medve, jaz in jaz , vse zmenili.
Ponoči, če se kdaj zbudim premočena, se pač preoblečem, ko me zebe, se oblečem, v zadnjih dveh letih še prižgem "škatlo" in brskam po Kulinariki , če zaradi kakšnega vzroka ne morem brat
Še vedno ostane farmacija, ko ne gre in ne gre, a se mi zdi, da tudi tam brez naše volje ni velike pomoči.
Pa še to, če sem puberteto pregurala, ni hudič, da tega ne bi, a ni to le en njen negativ ?
lp
mzm