20. dec 2014 10:17
Anzeo, kar nekaj časa sem rabila, kaj ti bom napisala...
Po moje, ne potrebuješ nobenega recepta... dovolj si zrel, da boš razveselil familijo, že samo s tistim, kar boš pripravil, se mi zdi, da v tvoji igri denar ni prvega pomena...
V spomin se mi je vrnil en Božič pred mnogo leti...
Enkrat sredi poletja, sta moja starša dobila v dar enega malega purana...
na podstrešju je imel gajbico. lučko, vedno svežo steljo in mnogo obiskov...
Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj mu vsak dan nosijo ene velike knedeljne, mu jih rinejo v kljunček, ga držijo za vrat in čakajo, da to pogoltne....
In potem, na Božično jutro, je moja mati meni v roke dala, največje stegno tega pohanega purana...
Ponosno sem šla na zunanje stopnišče našega najemniškega stanovanja in tam delila z vsemi...
Ni dolgo trajalo, ko mi je v drobnih dlaneh ostalo samo nekaj kosti, nesla sem gor v stanovanje in vprašala: " Kam bomo pa to dali???
Kar tukaj pusti deklica ( moj oče mi je vedno tako pravil ), bomo jutri skuhali eno dobro juho....
In jaz se res nikoli ne obremenjujem, kaj bom naredila, kaj bom v teh prazničnih dnevih kupila, vem, da moji vejo, da sem v vse, kar sem pripravila, vložila čas, ljubezen, nasmeh...
"Pomembna je pot, po kateri hodiš, in ne kraj, kamor greš." babka1951