21. mar 2013 15:41
Se pridružujem klubu, ki se krohota ob štorij naše darling mamamie.
Drugače pa, ko sem odprla tale topic pred dnevi, sem razbrala, da se ima naša JJ poročiti in ji seveda čiestitam in želim srečno zvezo. In se mi je zdelo, da je na prvi strani dobila info o tem, kako se zadeva z imeni uredi na upravni enoti in sem (očitno napačno) sklepala, da se bo tema hitro končala.
Ker stvar je taka: Na upravnih enotah so blazno elastični, ko je treba spremeniti ime ali priimek, tam te brez težav iz Jane Podgane spremenijo v Simono Podgano.... Ali pa Franca Dihurja v Jožeta Dihurja. ni frke, samo postopek se opravi.
Potem pa nekaj dni za tem vidim, da je pa potem tema, kako se bodo pisali otroci, pa zakaj se prevzema možev priimek itd itd in jaz, bolj kot obračam, ...tale topic ima vse nastavke, da fino forumska žlehttnoba ven udari
Ker, če nismo sposobni zgolj zaradi imena in priimka sobivati z nekom, ki ima tako ime in priimek in je ta oseba zadovoljna s točno to kombinacijo , nam je pa kombinacija manj všeč - potem evidetno nismo za skupaj, je bolje, da gre vsak v svojo smer. Pa je čisto vseeno, kakšna je bila dosedaj navada v plemenu, je čisto vseeno, kaj si "bodo ljudje mislili" in kar je še tehtnih razlogov. Tudi je tako, da ljudje z bolj nenavadnimi kombiancijiami imen in priimkov (sama imam tudi tako) imajo bistveno manj možnosti, da jih bodo za koga zamenjali, manjše je tveganje, da ti bo kdo ukradel identiteto in tudi manjše je tveganje, da ti bodo dokazovali, da si kje kaj dolžan, pa je v resnici soimenjak.
Pa diskusija o tem, kako se bodo pisali otroci - hm, če se ne moreta dva brez grenkega priokusa zmeniti tega, kako se bodo pisali otroci in kaj bodo počeli ti še neobstoječi potomci z dvema priimkovma - potem je bolje, da se sploh nikoli ne loitita kakršnekoli aktivnosti za to, da bi sploh otroci nastali. Namesto tega je bolje svoje cunje v svoj kufer in lepo v svoj kot. Bolje prva bolečina kot vse kasnejše. Poleg tega, če otrokom ne bo všeč priimek ali ime - po osemnajstem bodo to lahko po mili volji menjali (glej tisto pasažo o Jani Podgani in Francu Dihurju).
Si predvsem mislim, da bi moral biti cilj to, da bi bili odrasli ljudje zadovoljni s svojimi imeni in priimki. Če kdo razume, da mu/ji priimek mamine familije pomeni nekaj zelo posebnega - potem naj ga ima in moje je samo to, da me veseli, da je ta oseba zadovoljna s svojo kombinacijo in to je to. Pa tudi to, da mora biti vsakomur strahovito jasno, da ssledi pušča človek s svojo pojavo in svojimi deli - bivaš toliko časa, dokler puščaš sledi v krogu familije, krogu znancev in zlasti korih zanamcev (koliko časa je človek na tem svetu in kako mu je ime in se piše, je v tem kontekstu sekundarno). In zlasti mora biti vsakomur jasno, da če je slučajno iz familije, kjer so bile prejšnje generacije uspešme, prodorne in so puščale sledi - da to še ne daje čisto nobene garancije, da bo naslednji v generaciji tudi tak. Poznam osebo, ki rada pove, da "jaz sem Petelinčkova in si tega ne dovolim, da se vidi, da sem Petelinčkova"......pa v resnici kakšni blaznih dosežkov na katerekoli področju v prvih štirih desetletjih življenja še ni pokazala.
Vendelina jr.