21. maj 2012 0:35
Kolikor se še spomnim gimnazijskih let so bili razlogi za slabe ocene na esejih večinoma ti:
a) pravopisne težave: če ni nek hud bralec, bi si upala trditi, da je to velik kos težave. Naj lepo odpre prvih 50 strani Pravopisa, notri so razdelana vsa ločila in raba le - teh, po večkratnem branju in študiranju si bo kratkoročno dvignil oceno pri slovenščini, dolgoročno pa pridobil eno sila redko vrlino - sposobnost tvorjenja jezikovno prebavljivih sporočil, kar je dandanes silna redkost.
b) selling a fridge to an eskimo: ne vem kako bi temu po slovensko rekla, skratka gre za ali prodajanje čiste obnove na osnovi prebrane ali pa še to ne, za prodajanje nekega luknjičavega znanja pridobljenega iz obnov snetih na netu, kjer so imena junakov zatipkana, izpuščeni pomembni dogodki in povezave v delih, skratka blefiranje, da si delo prebral, potem, ko te pa profesor dobi pa še vehementno zatrjevanje, da kako si profesor drzne ti reči, da lažeš - iz obnove je tako treba izbrati samo fragmente, nekaj imen in par dogodkov, najboljše če so taki bolj "skriti", nedostopni na dijaski.net, ker s tem dokažeš, da si delo res prebral, in jih potem s svojim razmišljanje in mnenjem povezati v daljšo celoto.
c) ignoriranje opornih točk: načeloma se pri esejih dobijo oporne točke, to je nekih 3-6 stavkov/vprašanj cca., katere je NUJNO zajeti v eseju, če se izrazim bolj plastično: če so oporne točke kakšni so tvoji otroški spomini na pripravo hrane, kakšno hrano ješ sedaj v odrasli dobi in kaj meniš o klišeju, da naj bi ženske kuhale, to pomeni, da moraš imeti vsaj 3 odstavke, kjer v prvem opisuješ kako je tvoja babica fino kuhala in te zvlekla v kuhanje, v drugem poveš kaj o tem, da se sedaj nažalost hraniš večinoma zunaj, ker nimaš časa kuhat, v tretjem pa da je kuhanje umetnost in da spol umetnika sploh ni važen, važen je izdelek - to troje je neizogibno, če kaj od tega ne odgovoriš, izgubljaš točke, če dodaš še četrti paragraf, kjer zgoraj našteto povežeš in poglobiš, dobiš kako dodatno.
Toplo ti priporočam, da sin (star je ene 16 let, več kot preveč, da uredi šus pri slovenščini sam) premisli, koliko je "kriv" pri zgoraj naštetih opcijah. V primeru, da je zdrav fant, ki nima kakih težav dislektičnega in podobnega tipa, se čisto lahko z vajo pritolče do kake trojke, če ne višje. Pa ne nasedaj na kaka stokanja, da on pa ni za slovenščino - jaz tudi nisem za matematiko, študirala družboslovje, ukvarjam se s tujimi jeziki itd. pa mi še kako prav pride srednješolska matematika (sem se jo oreng učila, jo razumela in imela 5 pa bi si še vedno blazno želela, da bi znala več, ker v tem našem "vsakdanjem in preprostem" življenju ubistvu dostikrat rabiš dokaj nevsakdanje stvari, da razumeš tok dogodkov in kolikor toliko uspešno živiš).
Viva Meier