10. nov 2011 9:17
Jaz sem se tudi kakšen mesec nazaj lotila branja tele famozne Kitajske študije. Najprej sem nanjo čakala 1 mesec v knjižnjici. Vmes sem bila tako nestrpna, prepričana sem namreč bila, da me bo knjiga "razsvetlila" in dala odgovore in rešitve na vse moje težave, da sem jo mislila že kupiti ... Še dobro, da je nisem.
Knjige nisem prebrala do konca. V šestih tednih sem prišla tja nekam do 50. strani. Preprosto mi ni "potegnilo". Zmotila me je ta neka samohvala avtorja - kako je on priznan, kaj vse je od dosegel, itd. itd. To me je res zelo zmotilo - zakaj bi se avtor hvalil s temi nekimi svojimi dosežki, še preden bralcu ponudi kakršne koli informacije, povezane s samo Kitajsko študijo? Če knjiga res nosi take podatke in informacije, ko bodo komu pomagale in spremenile življenje, potem naj govori sama zase, brez avtorja in njegove "slave".
Druga stvar, ki mi je šla pa na živce, je bil pa nek ta tok in stil pisanja, v katerem je knjiga napisana. Avtor trdi, da je to znanstvena študija in potemtakem bi bila lahko tako tudi napisana - znanstveno. Tako pa je ubral neko srednjo pot, ki meni izpade kot znanstveni članek za telebane. Izzveni butasto. Brez problema bi bilo lahko napisano kot priročnik (in podkrepljeno z znanstvenim člankom!).
In ko sem tako brala in brala in razmišljala o vseh teh rečeh, ki me motijo, sem jo odložila in prenehala z branjem. O vsebini niti ne bi, ampak že samo to, ta stil pisanja, me je res zmotil.
tunna
http://titabota.blogspot.com/