2. maj 2009 16:06
Uh, zdaj bo pa z moje strani perje letelo. Izhajam iz družine, ki je več ali manj živela brez začimb. Sol, poper, česen, paprika, majaron 2x na leto, lovor, pa se je skoraj končalo.
Ko sem sama enkrat odkrila začimbe v raznoraznih jedeh se mi je zdelo, kot da bi se oblaki odprli in je posijalo sonce. Uporabljam jih res veliko ampak vseeno pazim, da ima vsaka jed svoj značilni okus in da je uporaba začimb dobro zbalansirana. To pomeni, da morajo harmonično zaplesati na jeziku in nobena ne sme izstopati. Zdaj sem pa skoraj kot Traven v Mrtvaški Ladji.
Tudi kar se mesa tiče sem se naučila, da so lahko netradicionalni kosi mesa pravilno pripravljeni, odlična sprememba na jedilniku. En primer je recimo flam, ki so ga pri nas uporabljali izključno v juhah, kjer se je kuhal, na ja, saj vsi vemo, kako dolgo se juha kuha. Pri nas gre kos začinjenega flama na gril za 10 do 15 min in voila, odličen zrezek je na mizi, in no time. Tisti kosi govedine, ki so kot žagovina, gredo v enem kosu v nepregorno posodo z vinom, paradižnikom in kupom začimb in približno 3 ure pozneje sedemo k mizi in se spravimo na "pot roast". Meso je tako fino, da ne rabiš noža.
O Ivačiču ne bi izgulbljala besed, saj je bil v svojem času res nekaj posebnega, danes pa po njgovem receptu delam le še Vampe po Tržaško. Za Vendelino nisem slišala dokler se nisem včlanila na KulSlo, imam pa še knjigo Kalinškove, ki je tudi ne uporabljam za kaj drugega kot da pečem lunine polmesece. No, pa še ta recept potegnem zdaj s KulSlo, kjer je napisan v podvojeni količini.
Vanja