15. nov 2008 10:09
Bob je čudovita stročnica, pozabljena, ampak trenutno doživlja pravi come-back. Obese se v enolončnicah, juhah, super je v solatah, pa tudi recimo tako, da preprosto popečeš kos ciabatte, premažeš s kakšnim okusnim pestom, posuješ s kuhanim bobom in čez to vržeš jajce, pečeno na oko. Sploh je pri teh "starejših" stvareh fino razmišljati na malo bolj moderen način, rezultat so okusne in zelo zanimive jedi.
Tudi jaz ti priporočam, da se držiš dobrih in slabih sosedov. In starih trikov (kot čebula in korenček posejana skupaj). Planiram v naprej in si tudi malo zamislim izgled že za leto ali dve v naprej, zato da potem ni prevelikih težav s kolobarjenjem in neprimernimi sosedi. To je takšno sladko opravilo na kakšen zares mrzel zimski večer.
Sama sem v vrtičkarstvu bolj začetnica, ampak veliko znanja mi jeočitno ostalo iz otroštva, me pa iz leta v leto bolj veseli. Ker imam vrt kar precej daleč od doma in ker je precej velik, je občasno tudi malo preveč zaraščen, hej, ampak, dokler raste in je dovolj vsega za vse (polže, itd.) se niti ne sekiram.
Sejem (ali sadim) pa glavnato solato, tržaški solatnik, berivko, redkvico, korenček, zelišča (eno gredico namenim samo zeliščem), nizek fižol (2-3 vrste), grah (mi ne uspeva najbolje), paradižnik, bučke, buče, ohrovt, gomoljno zeleno, kolerabo, zelje (belo in rdeče), por, jajčevce, papriko (letos je bilo zelo slabo, lansko leto pa so bile ogromne- vzrok pripisujem dognojevanju, ki sem ga lani opravila, letos pa ne in rednemu zalivanju), paradižnik, nekaj malega koruze (da je za par loncev bobičev), brstični ohrovt (kmalu pa ravno pravi), blitvo, špinačo, brokoli, čili, itd. Letos mi je še posebej dobro obrodil čili, bučk imam pa vedno preveč.
Za naslednje leto si bom omislila še bamijo, če mi bo ežoj dal še kakšno informacijo.
Drugače pa malo k sosedom pokukaj, kdaj kaj sejejo. Radi pomagajo.
Res pa je, da je prav posebna radost gledati rastline, kako lepo rastejo. Še posebej vesela pa sem, ko me nekajkrat na sezono med bučkami pozdravi miška, ki se prav nič ne boji. Tako lepo kuka med listi, da je veselje. Tudi za polžke poskrbim- sem ugotovila, od kje prilezejo in jim tam posejem veliko solate. V zahvalo ostali pridelek pustijo čisto pri miru. Če jih je zelo veliko, jim poberem in odnesem na sosednji travnik. Rada rečem, da je za vse dovolj.
fresh