24. jan 2008 19:35
Povedala bom zgodbo o najbolj znameniti večerji, za katero sem kdajkoli slišala.
Tako je moj prijatelj neko obdobje hujšal. ( Sicer je kot uš za robom, ampak to je šlo dalj od samo obladovanja). Skenslali so vse ogljikove hidrate, nič maščobe, samo malovje in kak sadež.
Neke noči, ura je bila poldveh, se je žena, ki si je že 14 dni razbijala glavo, kaj naj skuha, da potolaži možev kruleči želodec, zbudila sama v postelji. Moža nikjer.
Kar bosa je odstopicala v kuhinjo in tam je imela kaj videti. Ljubljeni je sedel ob predlaniku, kjer je izvlekeel spodnji predal, na katerehga je udobno stegnil svoje okrogle nogice. Stol je postavil pred štedilnik in pričakujoče gledal v lonec s pokrovko, v kateremje vrela voda. Menda ni niti vstal, ko ga je zalotila in flagranti. Dvignila je pokrov in imela je kaj videti. V slanem kropu, ob poldveh zjutraj, se je na štedilniku kuhal krompir v kosih. .
Evo, to je večerja, o kateri se še danes govori . O tem, kako je uveljavil svojo voljo ob polici kilogramskih slanih arašidov, ki jih je celo uro vozil v sicer praznem vozičku in jih potem vrnil na polico, pa kdaj drugič.
Bojda se od slanega krompirja ne moreš zrediti.
F r i n a