25. avg 2009 12:10
Pozdravljeni
Prebiram vaša pisanja o hrani in raku. Ko sem zbolela za rakom na prsih, sem bila že 15 let vegetarianka, redno sem delala jogo ali chu gung, hodila v naravo, se ukvarjala z prebiranjem duhovnih knjig ter kot reiki mojster opravljala tečaje in iniciacije v reiki. Lahko bi torej zaključila, da po vsem tem ne bi smela dobiti raka!? Deset let sem tudi vsakega februarja na pepelnično sredo imela 21 dnevni post z vodo (in 3 dcl pesinega soka na dan), pa je vse eno prišel rak.
Smatram, da hrana ni vse, je pa še kako pomembno, da jemo zdravo hrano po možnosti brez mleka, bele moke, belega sladkorja, mesa.....Jesti po pameti! Naši stari starši so jedli veliko repe, zelja, ajdove kaše in žgancev, sveže zelenjave in 1x tedensko meso, ki paje bilo pitano povsem drugače kot danes, ko kupujemo meso industrijsko rejene živine za katero vemo s čim vse je hranjena in v kakšnem stresu umre.
Ko se mi je rak pojavil drugič na jajčnikih (ni bil povezan s prvim rakom, ki je bil "kao" hormonski, ta pa genetski) sem po operaciji prejemala tudi 6 kemoterapij. Dobro sem jih prenesla, ker sem ob vsem tem tudi jedla razne dodatke (za imunski sistem mačjo travo oz. mačji krempelj, čago-gobice altajske breze, alge,uživala hrano, ki je predvsem bazična, veliko počivala...), toda v resnici ti kemoterapija tudi nekako "ubije duha" in te spravi v nekakšno stanje - lahko bi rekla otopelosti -, ki pa morda ni niti tako slabo, saj se odgradiš od zunanjih nepomembnih stvari v življenju. Potrebuješ dve leti, da se rehabilitiraš.
Zdaj imam raka v trebušni votlini - metastaziran rak kot posledica raka na jajčnikih-. Imela bom PET/CT pregled, ki bo pokazal, če so metastaze še kje drugje v telesu, sledi seveda operacija odstranitve metastaze adenokarcinoma in seveda kemoterapije.
Je pa res, da človek gleda tudi na to, kaj se mu z psihološkega vidika nalaga v telo in ga krepi ali pa krepa. Mislim, da so veliko pripomogle k temu tudi stresne situacije ki sem jih imela v življenju. Ob prvem sem šla v službi na čakanje, umirala mi je mama, pri drugem mi je umiral oče
(za oba sem nekako skrbela jaz), pri tretjem pa še vedno ostaja največji problem v mojem življenju, ne-odnos z mojim že 32-letnim sinom, ki še vedno živi pri meni in nimava zdravih odnosov, ni naredil šole, nima redne službe, obnaša se kot gospodar v hiši, je izredno neredoljuben in živi v svoji sobi z kupom smeti, čikov, slabim zrakom.....Ne želi in ne zmore komunicirati in ne sprejema nobene sugestije ne pomoči. Ćeprav sem si naredila nek obrambni mehanizem, da se ne "sekiram", mi v resnici bolečino duše očitno prevzema telo.
Tako da smatram, da je tista notranja bolečina in nezadovoljstvo, življenje brez prave radosti tisto, ki nas najbolj izpodseka in povzroča bolezen.
Po spletu sem iskala zdravila proti raku. Ogromno je stvari, za katere trdijo da pomagajo in ozdravijo raka a pravih resursov ni nikjer. Mislim, da so to vse slučajne ozdravitve kakor so tudi slučajne pri ortodoksni medicini oz. kemoterapiji. Ker imam do pregledov samo 3 tedne časa, sem se odločila za jemanje MMSja. Kapljice v nekem momentu povzročijo slabost in drisko, potem pa ko prideš na najvišjo možno dozo že več dni, se stvari umirijo. Natrijev klorid, ki se zmeša z limonsko kislino tvori še dodatno kisikove atome in to potem potuje po telesu in "nažira" patogene celice, zdrave pa pusti pri miru. Moram reči, da mi je umirilo kandido, kaj pa bo z tumorjem pa bomo videli, ko bo pregled. Čutim ga še vedno. Sprašujem se ali lahko res pomaga pri raku, če le-ta ni niti virus niti bakterija ampak genska sprememba celice oz DNK? Toda ko si postavljen pred dejstvo poskusaš marsikaj. Če bom uspela dobiti vitamin B17 pom po operaciji poskusila tudi to.
Ops, preveč sem se razgovorila, hotela sem reči samo to, da v hrani ni vse in da post in vegetarianstvo nista za vse. So izjeme ki jim je pomagalo, ni pa to univerzalno zdravilo.
Lep pozdrav vsem
Iskalka
iskalka