Pecti ne mislim, ker vem, da je na takih slavjih vsega prevec.
Ceprav zelo rada pecem, ob vsej hrani tega sploh nihce ne bo opazil. Pa tudi pricakovanja so vecja.
In se na koncu vse stran pomece, tudi tisto kar se zavije za domov.
Srce me boli, ko se hrana stran mece, se posebej, ker vem koliko otrok je na svetu lacnih in kako je hrana draga, ker jo je tezko pridelati ob vseh podnebnih spremembah.
500 evrov je odlocno prevec, vsaj zame. Se zlasti, ker gremo ta vikend na birmo in krst, potem pa nas ze caka poroka in krst, potem je tu kup rojstnih dnevov, tudi moje hcerke, kateri pripravljamo malo vecjo zabavo, da se ne govorim kaj se vse lahko pride nepricakovano.
So mi pa vsec prakticna, uporabna darila, ceprav se pri nas za birmo [in obhajilo] najveckrat podarja kar denar. Razmisljam pa tako, da raje otroku podarim kaj, ker vem da bo od tega nekaj vsaj imel. [ker veckrat starsi denar porabijo za svoje potrebe]
Orientiram se tudi po tem kaj je kdo podaril mojemu otroku, edinki.
Jaz sem do sedaj imela samo krst, je dobila hceka od njih trenirko, zdaj pa jaz njihovim trem otrokom ne mislim nositi nesorazmerno velikih daril. Vedno pa taka slavja zdruzujejo skupaj, bi mi lazje, ce bi bilo vse ob svojem casu.
Poroka pa je prijateljeva, podariti mislimo nekaj uporabnega, ampak premisljenega, da bo res prava darilo. Da se ne bo valjalo po koteh. Vem, da kaj velikega niti ne pricakujeta. Bomo morda vprasali, kaj si zelita.
Iwana