Mi tudi nimamo zakramentov - pač pa moja mama forsira počastitev vsakršnega verskega praznika (pri verstvih ravno ne diskriminira, glavno, da se je) v kulinaričnem smislu (dasiravno tisti del posta, ki je pred pojedino - tisto ji nekako ne gre

). Sama pa sem mnenja, da je nesmisleno slediiti neki formi (imperativ božičnih večeriji, velikonočnih zajtrkov, šunka in pirhi...), če poleg forme ni še neke vsebine.
Sama sem iz vseh sporočil Velike noči pobrala misel, da vsak človek zasluži drugo priložnost in da mu jo velja dati (ne pa tretje, pete, desete) in potem malo o tem sporočilu razmišljam. O začenjanju znova (tako, kot narava vsako leto začne na novo). Tudi mi je všeč sporočilo recikliranja - hrane, ki je blagoslovljena, se ne sme metati proč - in se mi zdi čisto okej, če tudi neblagoslovljene hrane ne mečem proč.
Glede hrane - velikonočni zajtrk ima itak take stvari, ki jih človek, če se prej ni očistil in postil, ne bi smel jesti, če ne želi tega razlagati svojemu diabetologu, pa specialistu za krvožilni sistem itd itd...
In kdor ni zadeve poprej skozi cerkveni obred blagoslovil - mu pa res ni treba ravno vztrajati na klasiki šunka, jajca, hren.
Sama sem z velikonočnim jedilniku kaj posebej ne ubadam. Sem pa ob tej priložnosti že naredila čisto korekten obrok v postavi
- goveji karpačo na rukoli in zraven spasiran avokado+kisla smetana+ hren
- rdeče meso v jabolčno-pomarančn-koriandrovi omaki (sicer ta sadeža redkokdaj kombiniram, ampak na koncu zime je treba pospraviti ostanke) in zraven sirove žličnike (v filo vmešam še malo bazilike)
- kultna orehova potica (moja mama naredi najboljšo)
- vitaminska bomba za čiščenje (solata iz tropskih sadežev, recept je v bazi).
Vendelina jr.