mnenj na posebni strani

Kuši dango

riževi cmočki na nabodalu – ena bolj priljubljenih in prepoznavnih japonskih sladic

Sestavine

riževa moka

vroča ali vrela voda (po potrebi)

Postopek

V skledo z riževo moko vlijemo vodo, ki naj je bo po teži skoraj, toda ne ravno toliko kot moke. Temeljito premešamo, proti koncu v bistvu že gnetemo. Dobljeno »testo« naj bo gosto, nekoliko trše(1). Naceframo ga na kot oreh velike kose, te pa 25 minut kuhamo na sopari.

Še vroče denemo v skledo in s kuhalnico zgnetemo v enakomerno kepo; ko se masa dovolj ohladi, na leseni deski. Po potrebi si od časa do časa rahlo ovlažimo roke, saj je masa nekoliko lepljiva. Z vlažnimi rokami nato spet trgamo za oreh velike kose od kepe in jih med dlanmi povaljamo v lepe kroglice.

Dobljene kroglice nabodemo na navlažene(2) paličice za ražnjiče. Kuši dango (»串団子«, japonsko 'nabodeni cmočki') lahko sicer pojemo kar tako(3), pogosteje pa jih Japonci ponudijo namazane, posute ali prelite s čim, kar jim da izrazitejši okus.

Za namaz dostikrat uporabijo kušian, gladko pretlačen, sladkan adzuki, ali pa kurian (»栗餡«, japonsko 'pretlačen, sladkan kostanj'). Mi lahko poizkusimo tudi s kako marmelado...

Od posipov so najbolj pogosti mleta pražena soja (kinako; priložena slika), zeleni čaj v prahu (mača) ali mleti črni sezam (kurogoma). Pomešano, jasno, z mletim sladkorjem.

Med prelivi dajejo Japonci prednost omaki mitaraši(4) ali staljeni čokoladi.

Opombe

(1) Japonci pravijo, da mora biti »trdo kot ušesni mešiček«. Pustimo ob strani, ali je ušesni mešiček trd ali mehak; testo bo nekoliko lepljivo in prav nič ne bo dajalo vtisa, da bo kdaj kaj iz njega. To naj nas ne odvrne; sopara ga bo ukrotila.

(2) Nabodala navlažimo, da cmočki laže zdrsnejo po njih; s tem preprečimo, da bi se nam pokvečili.

(3) Če je to naš namen, potem po okusu sladkamo že testo. Obstaja tudi cel kup različic cmočkov, pri katerih že v testo gredo različni dodatki: čaj mača, cimet, kakav, tofu, v slanico vloženi listi in cvetovi japonske češnje (Prunus serrulata), košian itd.

(4) Omako mitaraši pripravimo tako, da pristavimo 1 dl mlačne vode, v katerem razmešamo 2-3 žlice sladkorja, 1-2 žlici sojine omake ter žlico škroba, po okusu še šilce sakeja in/ali kisa. Ob stalnem mešanju kuhamo, dokler se precej ne zgosti, z dobljeno omako pa prelijemo nabodene cmočke (priložena slika).

Mnenja o receptu

Eno vprašanje - na naši "vasi" sakeja nimajo in ga zelo verjetno še dolgo ne bodo imeli. Sama pa pojma nimam kakšen okus sake ima, da bi ga nadomestila s čim podobnim. Torej - čemu je podoben sake? / Lisa

Sake ima res zelo specifičen okus in aromo: malo po banani, malo po čokoladi, zelo je zaokrožen in skoraj "žameten", bi rekel, prav nič kisel, zelo blago sladek (manj kot polsuha vina pri nas). Če poznaš katero koli naše vino, ki ustreza opisu, ga uporabi, sicer pa lahko tudi izpustiš, saj ga tudi Japonci ne uporabijo nujno. Če pa je tvoja "vas" blizu Ljubljane/Domžal, se pa pri meni oglasi / 666

Preprosto in odlično! Smo obujali spomine na Japonsko. / Anathema