Čičerikin pečenjak/zlivanka

Čičerikino moko in žličko soli zmešamo z vodo (toliko, da dobimo malo redkejše "testo za palačinke") in pustimo nekaj ur(1), da nabrekne. Nekateri dodajo testu tudi malo oljčnega olja ali začimb(2).

Potem smo na razpotju (podobno kot pri šmornu): štedilnik ali pečica. V prvem primeru v večji ponvi, v drugem pa v srednje velikem (zakaj pa ne okroglem) pekaču segrejemo nekaj žlic oljčnega olja, v kar vlijemo testo (ki smo ga pred tem obvezno še enkrat temeljito premešali, saj se je vsa gošča posedla na dno).

Pečemo, dokler ni pečeno; lahko večkrat po manj in na višji temperaturi, lahko manjkrat po več na nižji. Eni imajo raje hrustajočo, drugi na jeziku se raztapljajočo - svojemu okusu prilagodimo poleg časa in temperature pečenja tudi količino dodane vode.

Lahko je predjed, v večji količini pa tudi nadvse spodobna glavna jed.

Ponudimo z raznoraznimi namazi (kakimi sredozemskimi ali bližnjevzhodnimi - npr. tapenada, humus, baba ganuš, sardelni namaz, pesto ipd.), zelo dobro se poda z vsemi vrstami sira, pršut ji ni odveč, dobro se razume z ribami, olivami, presnimi in kuhanimi solatami, jogurtom, "sredozemskimi enolončnicami"... pa tudi s skromnimi ocvirki.