Recept: Divji šparglji z jajci in panceto - Kulinarika.net

Divji šparglji z jajci in panceto

  Izvor: Istra
    predjedi: tople
  • ZahtevnostZahtevnostZahtevnostZahtevnostZahtevnost
  •  ni določen
  • 539

Sestavine

količina: 8

0,5 kg divjih špargljev (moji so bili kar iz zamrzovalnika)

12 jajc

panceta (uporabil sem tisto od divjega prašiča iz Le Clerka)

olivno olje

sol, poper

Postopek

Divje šparglje prelomimo na koščke in le mehke dele skuhamo do mehkega. Odstavimo in precedimo.

V ponvi pocvremo panceto, dodamo šparglje in 10 minut kuhamo. Prelijemo s sivim pinotom Vinakoper. Vino pokuhamo. Dodamo jajca, ki jih predhodno premešamo v ločeni posodi.

Kuhamo par minut ter pretresemo v posodo (uporabil sem kar model od pizze), ki smo jo prej namastili z olivnim oljem.

Pečemo v pečici pol ure na 180 stopinjah (oziroma, da jajca zakrknejo).

Vzamemo iz pečice, narežemo na koščke ter postrežemo s popečenim kruhkom ter Sivim pinotom Vinakoper.


Opombe

Sicer so boljši sveži divji šparglji, ampak tudi z zmrznjenimi gre.

Mnenja o receptu

  

kuha že od: 5.6.2006

Št. objav: 409

Objavljeno 28.1.2007 ob 9:25

Slovenica, bere se slastno, opozarjam samo, da med sestavinami manjka vino.

  

kuha že od: 24.10.2006

Št. objav: 686

Objavljeno 28.1.2007 ob 10:33

Zelo vesel

Mmmm, se mi kar sline cedijo. Jaz delam na isti način, le da dodam en strok česna, vejico peteršilja in par gapljic belega vinčka. Super jed. Me spominja na prvi maj na obali.

  

kuha že od: 3.7.2006

Št. objav: 664

Objavljeno 28.1.2007 ob 11:04

kje se pa dobi divje šparglje?

  

kuha že od: 24.10.2006

Št. objav: 686

Objavljeno 28.1.2007 ob 12:41

Divje šparglje mi ponavadi kupimo na morju in jih damo v skrinjo za kasneje, če pa jih dobi kdo kje bližje naj sporoči.

  

kuha že od: 5.9.2006

Št. objav: 201

Objavljeno 28.1.2007 ob 13:52

vse super, le da jaz šparglje nič ne kuhan, ampak direktno na olivno olje / ali še bolje na slanino/

popražim, malo dodam vode lahko vino in potem jajca in konec.

drugače pa delam iz tistega dela, ki za to ni več uporaben ( ker je lesen del šparglja ) juho, tako,

da šparglje kuhan 15 minut, jih poberem ven in juho zakuham-karkoli ima kdo rad. / ta juha ni

zelo dobra po okusu, ti pa pobere malo strupov iz telesa-

  

kuha že od: 30.12.2006

Št. objav: 554

Objavljeno 28.1.2007 ob 14:02

Primorci divje šparglje nabiramo okrog bodičastega grmovja v mesecu maju. To poslastico pa običajno pripravljamo čez celo leto, ker divje šparglje zamrznemo. Jaz jih pripravljam na enak način, le brez uporabe vina. Je pa to ena odlična in zelo hitro pripravljena jed!

  

kuha že od: 3.11.2005

Št. objav: 294

Objavljeno 28.1.2007 ob 16:38

ŠPARGLJI, nekateri jih imenujejo tudi beluši, so cenjene bilke že skozi tisočletja. Bojda so jih že pred 3000 leti radi uporabljali stari Kitajci, nato pa, kot je to v kulinariki že skoraj pravilo, Egipčani, pa Grki, za njimi še Rimljani in tako na koncu prejšnjega tisočletja seveda tudi mi. Šparglje so predniki sprva uporabljali le za zdravilo, za posebne goste so kot izraz naklonjenosti pripravili celo kopel iz špargljev. Kulinarič no jih je bojda še najbolj povzdignil Ludvik XIV. Da bi jih lahko užival celo leto, je svojim vrtnarjem naročil, da so jih gojili v steklenjakih. Morebiti zato, ker se je špargljev že takrat držal sloves, da so odličen afrodizijak, zato so veliki francoski ljubimci večer pred poroko, verjetno tako na skrivaj, pojedli tudi do tri obroke te čudežne bilke. Osebno verjamem, da so ta “stebla” dobila svoj sloves afrodiziaka po teoriji, znani kot “zakon podobnosti”. Ta namreč pravi, da če je ena stvar videti kot druga ali spominja nanjo, lahko pomaga ali izboljša tisto stvar, kateri je podobna. No, če je to tako, pa so šparglji kljub svoji tankosti nesporen falični simbol. Da ta teorija velja tudi pri nas, pa je dokaz pogovor med branjevkama na tržnici, saj se je prva pohvalila drugi: “Madonca, letos pa so na mojem vrtu zrasli takšni šparglji, da me jih je kar malce sram vzeti v roke!” Čeravno je to kulinaričen članek, ne morem obiti zdravilnosti špargljev, saj so znani po izredni zdravilnosti in hranljivosti. Vsebujejo fosfor, žveplo, kalcij, magnezij, pa tudi železo, baker, cink, mangan, fluor, jod. Od vitaminov pa vsebujejo predvsem C vitamin, B kompleks in A vitamin. Sestava divjih in gojenih belušev, pa tudi zelenih in obeljenih, se med seboj razlikuje. Razlike so posebno velike v vsebnosti vitaminov. Prehransko najbogatejš i so divji šparglji, saj jih štejemo med najpomembnejše vire folne kisline, pa tudi beta-karotena. Čistijo ledvice, mehur, sečne kanale, kri, črevesje in jetra. So odlič na dietna prehrana. In še nekaj, po špargljih bomo odvajali precej smrdljiv urin. Nič hudega, saj nam čistijo ledvice, menda raztapljajo ledvične kamne.

Nakup in nabiranje

Divji šparglji, po domače " šparoga ", - so značilne sredozemske rastline, ki rastejo na obronkih gozdov in v grmičevju, najdemo jih skoraj povsod v Istri, še posebno lepe pa na otokih (Krk,Cres - Lošinj, Korčula, Paklinjaci ...), povsod kjer raste šparožinje. Krasna priložnost, da jutranjo rekreacijo oplemenitimo še z botanično intendantsko vsebino. Skrb za varstvo narave nam je prirojena in zato bomo raje obiskali več grmov in od vsakega uporabili le po nekaj vejic, tako da ne bodo grmiči za nami ostali popolnoma opustošeni. Kot dvodomna zelnata trajnica zraste tudi do 1 metra visoko. Rodi vsako leto v pomladnih mesecih, od polovice marca do polovice meseca maja. Star istrski pregovor pravi: "april spareser, maio sereser" (april špargljev, maj česenj). Nabiramo jih od konca marca do konca maja, v slovenskem primorju še najbolj v aprilu .V primorju jih nabirajo podobno kot gobe, nabiralce prepoznate po gumijastih škornjih in palici za razstiranje grmičevja in tudi za plašenje kač. Pri nakupu gojenih špargljev bodimo pozorni na barvo in videz vršička. Beljen beluš mora biti enakomerno bel, rezna ploskev mora biti ravna, povrhnjica ne sme biti nagubana. Beluš mora imeti tudi značilen vonj po svojih sestavinah. Če prodajalec dovoli ali ne, si šopek ogledamo od blizu in z nohtom zarežemo v poganjek. Če je špargelj svež, se mora iz njega pocediti sok. Divji šparglji so sveži, če se ob upogibanju prelomijo, uvel ali olesenel pa se zvije in ne poči.

Priprava špargljev

Šparglje je daleč najbolje pripravljati sveže, nato zamrznjene in šele nato konzervirane. Kuharski mojstri jih kuhajo v posebnih loncih, in sicer tako, da se stebla kuhajo v vodi, vršički pa v sopari. Najbolj preprost način kuhanja je, da vodo solimo, dodamo malce sladkorja, košček masla in malce limoninega soka. Bele kuhamo okoli 15-20 minut, zelene pa 10 do 15 minut. Nikakor jih ne smemo kuhati predolgo, saj le tako ohranijo barvo, obliko in aromo. Kuhane šparglje lahko uporabimo na različne načine. Kot predjed z raznimi polivkami in omakami, za juho, za solate in omlete. Odlično jih lahko uporabljamo v kombinaciji z drugo zelenjavo ali kot dodatek k ribam, mesu, testeninam ali v rižotah. Lahko jih dodamo v kruh, v pecivo, torte ali celo v sladoled. Za juhe in rižote uporabljamo v glavnem zelene, za mariniranje pa bele šparglje. Šparglje je potrebno najprej očistiti, gojene pa tudi temeljito olupiti, ker imajo debelo lupino. Olupimo jih tik pred kuhanjem, saj se hitro osušijo. Spodnji oleseneli del enostavno odrežite. Glavice belušev so zelo občutljive, zato pazite, da jih ne polomite. Pred kuhanjem beluše zvežite z nitko v snope.

ZANIMIVOSTI

BILKI SO NADELI IME PERZIJCI, kjer je beseda “sparega” pomenila brst, poganjek, za krstne botre pa se imajo tudi Grki, saj je asparagos pomenilo poln sokov. V mnogih mediteranskih državah organizirajo praznike špargljev. V Lovranu v Istri na dvotedenskem festivalu špargljev v velike fritaje umešajo 600 do 800 jajc in okoli 100 kilogramov špargljev.

Na Pomjanu v Istri smo prisostvovali pripravi velikanske frtalje iz divjih špargljev, ki sta jo v nedeljo (30. aprila 2006) ob 14. uri s sodelavci pripravila Mirko in Smilja Tomšič, lastnika Istrske kleti s Pomjana. V ponev premera dveh metrov, narejeno iz nerjavečega jekla, težko več kot 120 kg, so vmešali kar 2006 jajc, torej eno več kot leta 2005, približno 25 kg divjih špargljev in približno toliko slanine. Največjo istrsko frtaljo pripravlja lastnik Istrske kleti že tretje leto zapored. S to prireditvijo se je letos ukvarjala tudi ekipa strokovnjakov, ki ni želela dogodka prepustiti naključju. Prof.dr. Janez Bogataj, iz oddelka za etnologijo in kulurno astropologijo Filozofske fakultete iz Ljubljane in Marjan Starc, direktor Studia Lan sta na tiskovni konferenci prvič predstavila skupno blagovno znamko za avtohtone proizvode iz Istre (šparge, vino, morske dobrote), ki se bodo tržili pod blagovno znamko Istra/Slovenija. S tem imenom se bodo prvič predstavili na kulinaričnem velesejmu, ki se je odvijal od 23. do 28. maja 2006 v Ljubljani. Bila je to prava istrska fešta.

Že stari Rimljani so šparglje z juga prenesli na sever in jih zakopali v sneg in jih nato uporabili za slavnostne pojedine. Zatorej, zmrzovanje špargljev je že zdavnaj preizkušeno in se dobro obnese. Zmrzujemo jih očiščene in pripravljene za kuho, cele ali narezane na koščke.

POZNAMO VEČ VRST ŠPARGLJEV.

V osnovi jih delimo na divje in gojene, slednje pa delimo še na bele in zelene šparglje. Kot posebna sorta pa obstajajo še vijoličasti. Pri nas so na krožnikih najpogosteje beli (gojeni) šparglji in divji šparglji.

Jan Plestenjak

Stari nono krpa mreže starih mrež

ko v naročje svoje ga povabi vinska klet

prijateljev več ni da pil bi z njimi mlado vino

le spomini so ki prebudijo bolečino

divji šparglji z jajci in slanino

so vsak večer jih zvabili v kantino

in tista miza v kotu ki nestrpno je čakala na partijo briškole nikoli ni ostala sama

v duši je vihar

v duši je vihar

vsako jutro poljubila ga je z ognjem

preden je odplul na dolgo pot

in popoldne na pomolu zrla je v obzorje

da se vrne on ki ljubi jo

vse rože na obali so cvetele le za njiju dva

in res kako srečna sta bila

v senci pergole ljubezen jima je rodila sina

zdaj življenje vzelo mu je vse razen spomina

v duši je vihar

v duši je vihar

sam zdaj pije stari nono

  

kuha že od: 24.10.2006

Št. objav: 686

Objavljeno 28.1.2007 ob 19:44

Zelo vesel

Bravo škrpina! Jaz dam tebi petico!

  

kuha že od: 3.11.2005

Št. objav: 294

Objavljeno 28.1.2007 ob 23:17

Jordi hvala, res so tudi meni divji šparglji zelo priljubljena jed, pa tudi nabiram jih rada, ker je to dobra rekreacija. Jaz jih sicer ne kuham za pripravo z jajci in slanino ali pršutom, ker zadržijo svoj specifičen okus in hrustljavost, je pa stvar okusa in navade. Vsekakor je recept zelo dober. Ocena odlično.

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?
MOJ vrt
Kaj danes za zajtrk
malo za hec
Ločevanje živil 90. dni - 5. del

Video recepti

Pošlji prijatelju
Ocenite recept
Ocene recepta
Zraven tekne
Vinski kotiček
Naročeni ste na nova mnenja
Ko bo nekdo napisal novo mnenje k temu receptu, boste o tem dobili e-mail obvestilo (le enkrat, dokler ne odprete spet tega recepta). Na naročanje se lahko odjavite na samem receptu ali pa iz beležke.