U no hana džiru

Name: U no hana džiru
Total time: 30 min
Yield: za 2 osebi
Cuisine: Japonska
Ingredients: 5x5 cm alge kombu; pest gob šitake; liter vode; 4-5 žlic sojine paste (misoja); žlica sladkorja/medu (po želji); 3 žlice sojine omake; šilce sakeja(3) (po želji); šilce mirina(4) (po želji); žlica sezamovega olja; korenje; dajkon (japonska redkev); edamame (zelena, mlada zrna soje); čebula; bambus; tofu; lotosova korenina; stročji grah/fižol; paprika; špinača...; 12 žlic sojinih tropin(5)

... ali kako spremeniti puste sojine tropine v okusno jed

666

Izvor: Japonska

30 min

Shrani

Natisni

Sestavine

Količina: za 2 osebi

Za juho:

5x5 cm alge kombu

pest gob šitake

liter vode

4-5 žlic sojine paste (misoja)

žlica sladkorja/medu (po želji)

3 žlice sojine omake

šilce sakeja(3) (po želji)

šilce mirina(4) (po želji)

Za praženje:

žlica sezamovega olja

korenje

dajkon (japonska redkev)

edamame (zelena, mlada zrna soje)

čebula

bambus

tofu

lotosova korenina

stročji grah/fižol

paprika

špinača...

12 žlic sojinih tropin(5)

Način za kuhanje

Postopek

V liter hladne vode pristavimo algo kombu in narezane gobe šitake. Vse skupaj naj zavre in nekaj minut (oziroma toliko, da se skuhajo gobe) lahno povreva, kar izkoristimo za rezanje izbranih sestavin za praženje na primerne koščke. Nato z osnove (japonsko »daši«) poberemo peno in iz nje odstranimo algo kombu(1). V kakem decilitru osnove posebej razmešamo sojino pasto. Dobljeno zmes in ostale sestavine za juho prilijemo k osnovi.

V drugem loncu segrejemo žlico sezamovega olja in na njem prepražimo narezane sestavine v ustreznem vrstnem redu. Ko so vse še dokaj trde, dodamo sojine tropine in pražimo še minuto ali dve, nakar zalijemo z juho(2), odstavimo in postrežemo.

U no hana džiru (japonsko "juha iz sojinih tropin") je tradicionalno vegetarijanska juha, ki jo dostikrat ponudijo s poširanim jajcem. Kot vse japonske juhe se je iz večjih skledic. Po vrhu lahko potresemo s sesekljanim drobnjakom ali začimbno mešanico šičimi togaraši oziroma oboje ponudimo jedcem za mizo. Od »orodja« veleva tradicija pozabiti na žlico: Japonci tudi juhe jedo s paličkami. Skledico držijo ves čas v eni roki, medtem ko kose zelenjave, tofuja ipd. lovijo s paličkami iz tekočine, ki jo spotjo pijejo kar iz skledice.

Opombe

(1) Algo kombu prihranimo; narezano na primerne kose jo lahko na koncu vrnemo v juho, saj ima še vedno precej okusa, lahko pa jo, kot dostikrat Japonci, uporabimo še enkrat za kuhanje (tokrat sicer manj izrazite) osnove.

(2) Če želimo namesto juhe pripraviti prilogo, nam japonsko tradicija to vsekakor dopušča: v tem primeru osnovo že v začetku skuhamo le iz 3 decilitrov vode in v celoti izpustimo sojino pasto, sicer pa je postopek enak.

(3) »Sake« po japonsko pomeni preprosto "alkohol". V njihovi kulturi je s tem največkrat mišljeno (in tudi najbolj cenjeno) riževo vino ali riževo žganje, čeprav tradicionalno poznajo tudi nekatere druge vrste alkoholnih pijač, v sodobnem času pa seveda tudi celo vrsto zahodnjaških, denimo grozdno vino in ječmenovo, hmeljeno pivo (mimogrede, Japonska je največji uvoznik slovenskega hmelja).

(4) Mirin je zelo sladko riževo vino, ki se ga dosti uporablja v japonski kuhinji. Nadomestimo ga lahko z blagim sakejem, v katerem raztopimo nekaj sladkorja, v skrajni sili pa s kakim sladkim in čim manj do sploh ne kislim belim grozdnim vinom.

(5) Sojine tropine (jap. »okara« ali »u no hana«) so zmleti ostanek sojinih zrn po proizvodnji sojinega mleka. Same po sebi so neizrazitega okusa (morda rahlo spominjajo na orehe), toda odlično zaokrožijo okus drugih sestavin. V tej juhi so nenadomestljiva sestavina. Navedena količina ostane od predelave okoli 180 g suhega sojinega zrnja v okoli 2 litra sojinega mleka.