Hinkali

žlikrofi po gruzijsko – običajno mesni, a brez težav vegetarijanski

   ID recepta: 17396izvor: Gruzija

    eksotika: ostale dežele
  • ZahtevnostZahtevnostZahtevnostZahtevnostZahtevnost
  •  90 minut
  • količina: za 4 osebe
  • povprečna ocena: 51

Sestavine

Za testo:

450 g moke

jajce (po želji)

topla voda (po potrebi)

sol (po okusu)

 

Za nadev:

400 g mletega mesa

2 čebuli

sveže zelenje: koriander, peteršilj in/ali koprc

žlica cvetov ognjiča

žlička kumine

žlička koriandra (seme)

mleti čili (po želji/okusu)

sol (po okusu)

poper (po okusu)

Najboljši TOP recepti meseca »

Postopek

Nikar predolgo ne študirajmo sestavin za testo: zmešamo jih in nekaj minut ugnetamo v voljno kepo. To pokrijemo z vlažno krpo in pustimo počivat, medtem ko preidemo na drugo stopnjo (bolonjsko, seveda, čeprav so tokrat testenine, ne pozabimo, gruzijske!), koder bomo brez težav doktorirali iz začinjenega nadeva.

400 g mletega mesa(1) denemo v večjo skledo. Dve čebuli na drobno nakockamo, šop ali dva svežega dišavnega listja pa na drobno sesekljamo in oboje dodamo mesu, čemur naj nemudoma sledijo še (mlete!) začimbe – kumina in seme koriandra, začimba vseh začimb – sol – ter kralj začimb – poper.

Testo med njegovim počitkom zmotimo in na pomokani površini oblikujemo v debel svaljek, ki ga narežemo na 16-18 enako velikih kosov; te oblikujemo v kroglice, od katerih vsako z dlanjo sploščimo in nato razvaljamo v tenak »krog«. Na sredo vsakega »kroga« (komur uspejo, naj odmisli narekovaje) se ne ustrašimo položiti zajetnega kupa nadeva.

Najtežji del pa, vemo, pride šele po doktoratu: v našem primeru oblikovanje žlikrofov. S palcem in kazalcem ene roke zagrabimo rob testenega kroga, nato pa s pomočjo palca in kazalca druge roke napravimo prvi uvihek (laže jih je delati navznoter kot navzven). Preprimemo in na prvega naplastimo naslednji uvihek; preprimemo in naredimo tretjega itd. Uvihki naj se prekrivajo kot »strešniki« (vsak naslednji mora prekrivati del prejšnjega). Ko z njimi pridemo okoli celega roba, se nam je ta menda že združil nad nadevom v pecelj. Tega zdaj močno stisnemo in s tem hinkali zatesnimo, morebitni »odvečni« del peclja pa odtržemo. Po videzu nas izdelan hinkali spominja na mošnjiček, nekatere tudi na čebulo. Za opis spretnosti njihovega izdelovanja so, priznamo, besede nekoliko prenerodne, zato si pomagajmo s slikami.

Žlikrofe (gruzijsko »hinkali« ხინკალი) kuhamo okoli 15 minut. Kuhane odcedimo, izdatno potresemo z mletim črnim poprom in ponudimo kot samostojno jed(3) s kakim dobrim vinom(4). Gruzijci jedo hinkalije z rokami: primejo za pecelj, previdno pregriznejo in hitro posrkajo v njem ujeto mesno juho (zato je važno, da so žlikrofi res »diht«!), nato pa grižljaj po grižljaj vse do peclja, ki pa ga običajno ne pojedo. Po eni strani je spričo debeline manj kuhan kot ostalo testo, po drugi pa po bitki preštejejo vsak svoje peclje in ugotovijo, kdo za mizo je največji junak.

Gruzijska kuhinja se ne otepa niti vegetarijanskih nadevov za hinkalije: mladi sir, zorjeni sir, gobani in/ali druge gobe, zelenjava...

Pošlji prijatelju »Prispevaj recept »

Opombe

(1) Tradicionalno se rabi jagnjetina, govedina ali svinina, lahko tudi poljubna mešanica naštetih vrst mesa.

(2) Menda velja med gruzijskimi kuharji za zelenca, čigar hinkali ne premore vsaj 20 enakomernih uvihkov.

(3) Poleg lahko postrežemo s kakšno od gruzijskih zelenjavnih prilog/solat (gruzijsko »phali« ფხალი), recimo iz zelja, koprive, jajčevcev ali rdeče pese. Pozabiti ne velja niti na "gruzijski ajvar" oziroma adžiko. Manj, torej prav nič tradicionalna, zato pa nič manj, torej precej okusna je s hinkaliji kisla smetana.

(4) Pri tem smo nekoliko boljše sreče od Rusov, ki so sicer nori na gruzijsko kuhinjo, toda je pri njih prepovedan uvoz gruzijskega vina (kdo ve, morda celo iz političnih razlogov...). Sicer slovi Gruzija po svojem resnično starodavnem načinu izdelavovanja vina (Gruzija, mimogrede, ima najdaljšo tradicijo vinarstva na svetu). Grozdje zmeljejo, nato pa ga s peclji in kožicami vred prelijejo v v zemljo zakopane ogromne (več tisoč litrov velike!) glinene »amfore«, imenovane »kvevri« (ქვევრი). Zapečatijo jih s čebeljim voskom (s katerim so kvevriji premazani tudi znotraj) ali glino. Vino, ki ga po dobrega pol leta precedijo v drug kvevri, je motnikavo in nekoliko temnejše, a menda zelo polnega okusa, predvsem pa je obstojno brez žveplanja zaradi visoke vsebnosti čreslovin.

Žal tudi v Gruziji dandanašnji tak način izdelovanja vina ni običajen in se počasi poslavlja, obstaja pa seveda krog ljudi, ki se trudi za njegovo ohranitev in ponovno uveljavitev.

Mnenja o receptu

  

kuha že od: 13.1.2005

Št. objav: 1812

Objavljeno 13.7.2012 ob 17:01

zadnjič je bil o gruzijskem vinarstvu zanimiv prispevek na Travel ch. Do vina verjetno ne bi mogla priti, tole bom pa poskusila ob prvi prliki. Všeč mi je, da je opisan tudi način konzumiranja.

  

kuha že od: 15.2.2011

Št. objav: 3989

Objavljeno 13.7.2012 ob 18:12

Vesel

Lepo prikazen postpopek...in sedaj ne bom še nič rekla ...v nedeljo jih naredim in poročam... 20 enakomernih uvihkov ne bo...bom pač zelenc ;)

  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15321

Objavljeno 13.7.2012 ob 18:34

A si bil v Gruziji?

  

kuha že od: 14.7.2005

Št. objav: 686

Objavljeno 13.7.2012 ob 19:15

Vesel

Žal še ne, ampak odkar sem zadnjič videl ceno povratne karte v Tbilisi, nameravam to nemudoma popraviti

  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15321

Objavljeno 13.7.2012 ob 19:34

Sem mislila, da si bil tam, ko si tako zagreto o teh testenih mošnjičkih pisal. Ja, prijatelj je z ženo ravno tam, malo Gruzije, malo Armenije, sproti poroča, po vrbitvi smo pa tam na hrani ...

  

kuha že od: 14.7.2005

Št. objav: 686

Objavljeno 13.7.2012 ob 19:40

Zagret sem pa res, ja Nekajkrat sem jedel v Ljubljani v gruzijski restavraciji (Zlato runo) in mi je bila hrana tako všeč, da sem hotel vedeti več in kuhati tudi sam. Potem sem odkrival jed za jedjo, bral o Gruziji vse, kar sem našel, in čezdalje bolj sem fasciniran Kot rečeno, čim prej bo treba tja lično i personalno. Tisto oddajo o vinarstvu sem pa tudi sam videl, Lisa

  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15321

Objavljeno 13.7.2012 ob 21:55

Saj take žepke iz testa poznajo povsod po Aziji, le da se različno imenujejo, in ponekod za testo ne uporabljajo jajc. Momo so zelo podobni žepki, Nepal in Indija, letos smo jih delali doma,štirje budistični menihi so nam pokazali in nas učili (v moji kuhinji, da se malo pohvalim). Ti na zasebno pošto fotke pošljem.

  

kuha že od: 14.7.2005

Št. objav: 686

Objavljeno 14.7.2012 ob 15:30

Tile momoti so zelo podobni kitajskim baodze (ang. trans. baozi) oziroma džaodze (ang. jiaozi), sploh tudi po tem, da se jih kuha nad soparo, česar Gruzinci načeloma ne počenjajo.

Vrtejbenka, če vpišeš na youtube "hinkali" ali "khinkali", dobiš cel kup filmčkov z dobro prikazanim postopkom in si lahko z njimi precej pomagaš, pa čeprav so v ruščini, gruzijščini ali japonščini (!)

  

kuha že od: 17.6.2011

Št. objav: 56

Objavljeno 14.7.2012 ob 20:31

če prav razumem, uporabimo surovo filo(meso) in kuhamo 15 min v tekočini. ali bi skuhani v soparniku bili tudi ok?

  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15321

Objavljeno 14.7.2012 ob 23:22

Seveda bi bili ok, mi smo podobne žepke (momote) pripravili v sopari in jih z užitkom pojedli (ene pa potem tudi ocvrli v olju, priznam ...)

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?
MOJ vrt
Kaj danes za zajtrk
malo za hec
Ločevanje živil 90. dni - 5. del

Video recepti

Pošlji prijatelju
Ocenite recept
Ocene recepta
Zraven tekne
Vinski kotiček
Naročeni ste na nova mnenja
Ko bo nekdo napisal novo mnenje k temu receptu, boste o tem dobili e-mail obvestilo (le enkrat, dokler ne odprete spet tega recepta). Na naročanje se lahko odjavite na samem receptu ali pa iz beležke.