Kaki treh okusov

Kaki rešimo peclja in olupka; če smo vzeli takšnega, kot recept predvideva, se bo v neke vrste čežano spremenil kar sam (za kar mu moramo samo pravočasno podstaviti skledico, iz katere bomo pozneje uživali sladkosti jeseni), sicer pa mu nekoliko pomagamo, kakor vemo in znamo. Kdor si le nerad pri sladicah lomi zobe, naj bo pozoren tudi na morebitna semena.

Jesenskemu "sladežu" živahne barve dodamo dve, tri ali morda 4 žlice skute ter čajno žlico grenkega kakava v prahu, prav tako nekaj na koščke (npr. velikosti poprovega zrna) zdrobljenih orehov(1).

Zelo na hitro in nič kaj temeljito premešamo: le toliko, da nas ne bo v nenadejan kašelj prisilila kakšna večja grudica kakavovega prahu, sicer pa je bolj zabavno, če ima vsaka žlica malo drugačen okus od prejšnje. In naslednje. Dokler ne pride poslednja - a to je pozneje.

Počakamo nekaj minut, da se okusi nekoliko prežamejo, nato uživamo. Lahko kar samo, lahko pa uporabimo kot neke vrste "namaz" za palačinke, jemo s piškoti ali vaflji, z rezanci, morda z (ovsenimi, ječmenovimi?) žganci ali pa namazano na krof, tudi s proseno kašo ... sladka možnost izbire!