Abraham-skeč

dascha  

član od: 31.8.2005

sporočila: 116

28. mar 2007 22:26

hvala vsem, ki ste mi pomagali....nekaj že imam v mislih kako sestaviti vse skupaj in mislim, da bo uspelo, ker je tudi taka družba, ki je za hece. dascha

Petra 1  

član od: 1.6.2006

sporočila: 419

29. mar 2007 9:32

dascha...vem, da ti bo uspelo , da boš dala vse od sebe, želim vam lepo zabavo. Vandelina, sem se kar malo nasmejala ob tvojem pisanju......hodila sem na "osnovko" v socialističnem času, ti verjetno tega nisi doživela , ker si mlajša. Pri nas je bil vrhunec zabave SPREJEM V PIONIRČKE....rdeča rutica in modra TITOVKA. Za domovino s Titom naprej, pa je odmevalo po celi "osnovki"....pa lep tovariški pozdrav. PS....ravnatelj je imel roke na hrbtu in mrko je gledal. Petra 1

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

29. mar 2007 13:08

Ko sem prebrala Vendelinino gledišče, mi je še bolj jasno, zakaj se ljudje neznasko bojijo življenskih situacij, v katerih bi morali nekaj povedati. Jasno mi je tudi, da je kruh komika v podalpski deželi  trd, ker nekateri zahtevajo na ZASEBNIH zabavah tako profesionalnost, ki jo komaj zmorejo iz državne blagajne hranjene prireditve.

Ljudje ne maramo enakih tort, ne maramo enake glasbe in ne maramo enakih zabav. Ob tej priložnosti je potrebno slediti predvsem interesom in pričakovanjem SLAVLJENCA. Zato naj te stvari pripravlja tisti, ki ga dobro OSEBNO pozna. Gostje pa se morajo prilagoditi tudi edinemu okusu torte, ki je ne morejo izbirati, edini glasbi, ki je na razpolago in edinim spremljajočim dejsvnostim.

Če v kotu čemi ena sama oseba, ki vleče štrule zaradi nepopolnosti in spodrsljajev, saj sama zna to opraviti bolje in zares perfektno, pri tem pa se do popolnosti spozna prav na vse stvari na tem svetu, naj ta osebek ostane doma. Iz spoštovanja do slavljenca, ki mu pa le naj prej pošlje svoje popolno voščilo in darilo. Samo, za božjo voljo, naj ne sveti s svojo avreolo popolnosti in nezadovoljnosti med ljudmi, ki so prišli iz spoštovanja do slavljenca, kar pa je tudi glavni namen.

V svoji otroški nepopolnosti sem stala na kuhinjskem stolu in vadila besedilo, ki se je zače: "Dragi tovariš Tito ...", neke pomladi, ko naj bi predala šopek ljubljenemu maršalu. ( Mimogrede, pionirska uniforma, kapica in krilo oz. hlače, so sive in ne temno modre.) Brez strahu. In ni me zmedla skupina razjarjenih delavcev v mehanični delavnici, ki so me postavili na lesen zaboj, da se je bolje slišalo in videlo, zaboj pa namestili točno tako, da mi je sonce sijalo naravnost v očmi, da sem s težavo brala spremenjeno besedilo Stauta in Samoupravnega sporazuma o zdrževanju dela delavcev, s katerim se zelo očitno niso strinjali in me je bilo na smrt strah, da se bo zbor delavcev spremenil v štrajk. Dva pomembna mejnika v moji zgodovini nastopanja, ki se mu danes večina le prizanesljivo nasmeje. 

Za mano so nastopi na prednovoletnih zabavah, znani po dobri organizaciji in programu, saj se je celotni diplomatski zbor vrnil na dvor prav zaradi teh zabav. Danes jih ni več, glavna organizatorka se je upokojila, drugi pa smo odšli drugam.

Sem resna gospa v srednjih letih in pravzaprav nisem več pripravljena v narodni noši prepevati priredbe pred publiko,plesati , oblečena v snežinko. V resnici na nekaterih zabavah s strahom pričakujem umotvore humornih vložkov.Strpno sodelujem in to je MOJ prispevek zabavi.

 

Če ne sodeluješ na slabih zabavah, kako pa veš, kake zabave pa so dobre ?

 

Zato Dasha, pogumno naprej, verjamem, da boš dala od sebe najboljše, pa ne oziraj se na druge.

 

 

 

 

 

 

Frina

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

29. mar 2007 14:15

Petra, mislim, da sem kakih sedem-osem let kasneje hodila v osnovko kot ti - se je pa spominjam tudi po šolskih plesih (kjer smo stalno tekmovali s sosednjo osnovko, kdo bo organiziral bolj atraktiven ples), pa po izborih miss in mistra osnovke - mrkega ravnatelja nismo imeli. V gimnaziji je bil naš razred znan po tem, da smo kar dobri v nastopanju in smo bili več ali manj na vseh gimnazijskih prireditvah in tudi na vseh zadevah v lokalni skupnosti. Na maturantskem izletu smo en večer na Stradunu naredili en kolaž naših točk (plesne, pevske, akrobatske...) in so nam turisti celo plačevali. In spraševali, če jutri spet pridemo. Naslednji večer smo že zelo dobro služili (v povprečju na vsakega je prišlo za eno večerjo). Tri leta uspehov in smo mislili, da smo carji in to carji s kilometrino. Potem je pa prišel zadnji dan šole, ko se predaja ključ nižjim letnikom. Malo se nam ni dalo pripravljati, malo smo mislili, da se bomo z rutino in improvizacijo reševali - pa se ni zgodilo nič od tega. Tista predaja ključa je bila precej bleda. Nobene drame ni bilo zaradi tega, ampak mi smo vedeli, da smo bili bledi zaradi tega, ker smo mislili, da bomo takole na izi tisto izvedli in da smo se ušteli. Smo pač tistega junija naredili še eno lekcijo iz zrelosti:Če nisi maksimalno koncentriran in če se na zadevo ne pripraviš, potem ne bo dobro izpadla. In to velja za vse: od kuhanja juhe do kakega bolj planetarno relevantnega opravila.... Zato Daša, karkoli boš pač izvedla, daj prej vadi vadi vadi vadi vadi vadi vadi. Po možnosti pred publiko, da boš videla, kako to funkcionira. Če boš nekje na sredi ugotovila, da nisi ravno komik, nič hudega - veščine iz nastopanja vedno prav pridejo v profesionalnem življenju (seminarji na faksu, vodenje skupin in sestankov v službi, predstavitev tega kaj delaš na kakšni konferenci). Če pa boš ugotovila, da imaš nekaj komičnih talentov, se ne zanašaj samo na njih. Brez vaje ni nič. Sem se nasmejala frini, ki " s strahom pričakuje umotvore humornih vložkov"... mene je pa strah "doma narejene lirike" in ko se ta zgodi, se maksimalno koncentriram na najlepše dogodke v življenju, ker mi to da en lep izraz na obrazu - da ne bi s pravim izrazom nehote sesuvala "domačega poeta" - recimo, tole je pa moj prispevek. Vendelina jr.

Petra 1  

član od: 1.6.2006

sporočila: 419

29. mar 2007 14:50

pismo.....tudi mi smo z gimnazijo šli na STRADUN.... očitno je bilo to v modi.....zaslužili nič, ker smo bili mal bolj "boemski "razred.......12 fantov in 15 punc.....smo jim ble "mame"... ampak 2 od njih sta sedaj VISOKO pomembni osebnosti...tako ,da se tu zaključi tema naše generacije.... so pa zanimiva maturantska srečanja, ker se valjamo od smeha...takrrat ni pomembno kdo si ..ampak KAJ smo bili...bili smo zelo dobri prijatelji! in samo to šteje! Petra 1

korosica  

član od: 21.9.2007

sporočila: 170

18. sep 2009 20:31

Galja! Lahko prosim za ta program in govor za sodelavko-Abrahamko Že vnaprej hvala korosica

patty  

član od: 2.9.2005

sporočila: 298

1. okt 2009 14:32

korosica je napisal/a:
Galja! Lahko prosim za ta program in govor za sodelavko-Abrahamko Že vnaprej hvala korosica
Tudi jaz bi prosila kaj za abrahamovko. Na željo slavljenke, naj bi nekaj povedala, pred sorodniki,ker pa smo zelo čustveni, bi rada povedala kaj duhovitega, da bi imeli na očeh solze od smeha, ne pa od čustev. Hvala že vnaprej ! patty

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
malo za hecNikita
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti