Tokaj (madzarski)

luka  

član od: 28.11.2001

sporočila: 28

tema odprta - 21. feb 2002 12:27 | ogledi: 5.970 | odgovori: 7

Zivijo,

ga je kdo zadnje case zasledil v kaksni trgovini? Vcasih so ga imeli celo v "bolje zalozenih" marketih, zdaj pa ga nikjer vec ne najdem.

Lp,

Luka

Temo je spremenil(a) luka dne 21. feb 2002 12:36:46

kresimir  

član od: 25.1.2002

sporočila: 180

21. feb 2002 23:05

Pozdravljeni Težko ga je dobit v trgovinah. Katerega pa želite? Če ga ne najdete, me obvstite po E-mailu. lp.krešimir

neznan uporabnik

22. feb 2002 13:33

Prosim, če kdo napiše kaj več o madžarskem tokaju. Zanima me, zakaj so tako sladka, kako madžari označujejo sladkost vin in kako so njihove oznake primerljive z našimi. LPP

luka  

član od: 28.11.2001

sporočila: 28

25. feb 2002 12:00

Tokaj je narejen večinoma iz sorte furmint (kar je, mimogrede, enako našemu šiponu!), ki rada podleže botritisu, "plemeniti plesni" - ta v idealnih okoliščinah potegne nekaj vode iz zrelih jagod, ki tako postanejo koncentrirano sladke. Temu grozdju rečejo madžari aszu. Okužene in neokužene grozde poberejo ločeno, in iz slednjih naredijo vino, ki služi za osnovo. Tej osnovi dodajajo azsu v različnih količinah. Celoten "sodček" tokaja drži 140 l, aszu pa merijo po 20 l, ki jim rečejo puttonyos. tri mere aszuja na sodcek tako da tokay aszu 3 puttonyos; standardno prodajajo 3 in 5 putt tokaj. Vino potem več let počasi fermentira v zelo hladnih kleteh. S sladkostjo pa je približno tako: Tokay aszu 3 putt bi bil primerljiv s pozno trgatvijo (čeprav pri nas ta oznaka blazno niha po količini sladkorja, 5 putt pa recimo z jagodnim izborom. Poleg klasičnega tokay aszu obstaja še tokay szamorodny, ki je narejen le iz osnovnega, neokuženega grozdja in je zato manj sladek; lahko je "szaraz", suh, ali pa "edes", nekoliko bolj sladek. Tretja vrsta tokaja je se imenuje aszu essencia in je narejen iz soka, ki izteče iz čistega aszu grozdja, brez prešanja. Zelo drag, zelo sladek, nisem ga še okusil :). Verjetno bi bil po sladkosti nekako ekvivalenten ledenemu vinu. Lp, Luka

neznan uporabnik

25. feb 2002 13:57

Luka, najlepša hvala za izčrpen odgovor. LPP

kresimir  

član od: 25.1.2002

sporočila: 180

6. mar 2002 7:12

Pozdravljeni Hvala Luki za odgovor, žal pa ga moram popraviti. Glede sladkorja je zakonodaja v vseh državah zelo konkretna glede sladkorne stopnje v vinu(glej forum suha-polsuha vina).Ekvivalentnost v tem primeru ni pravilna.To kaj vi omenjate se verjetno nanaša na kvaliteto vina z ozirom na način pridelave in čas trganja.Vina posebnih kakovosti in načina pridobivanja, pa so tudi zakonsko določena (čas trganja in kvaliteta grozdja ter način pridelave vina). Furmint JE germansko ime za naš Šipon. lp. kresimir dobranic

luka  

član od: 28.11.2001

sporočila: 28

12. mar 2002 13:05

Zdravo Kresimir, primerjavo s posebnimi vini sem mislil le orientacijsko. (Na netu je sicer najti tele podatke za preostanek nepovretega sladkorja v tokaju: 3 putt 60-90 g/l, 4 putt 90-120, 5 120-150 in 6 150-180). Po drugi strani pa se mi zdi, da zakonodaja v resnici sploh ne določa, kakšna mora biti sladkorna stopnja v posebnih vinih. Določa le sladkorno stopnjo mošta, vinar pa lahko potem po svoji izbiri naredi bolj ali manj sladko vino. Torej: glede na preostanek sladkorja v vinu je prakticno vsak aszu "sladek", kolikor je "sladko" vse nad 50g/l. S to mero torej razlike med 3,4 ali 5 putt ne moremo meriti. Merilo, ki sem ga jaz uporabil, (primerjava s posebnimi vini), je boljse, vendar je nujno lahko le približno, saj zakon posebnih vin ne diferencira po stopnjah nepovretega slakorja - ce se seveda ne motim? Lp, Luka

kresimir  

član od: 25.1.2002

sporočila: 180

13. mar 2002 18:06

Pozdravljeni Zakon o vinih opredeljuje vino po vsebnosti sladkorja po vam znani in videni tabeli. Vaše ocene glede vina in sladkorja so pravilne. Ostanek sladkorja ni merilo za kvaliteto vina v smislu "posebnih vin". Gre za način in čas trgatve, ter sam postopek pridelave vina, ter staranja. Mošt pri trgatvi pa mora vsebovati določeno vsebnost sladkorja, da bi vino lahko prišlo v skupino vrhunskih vin (ne sme biti dosladkano).Vendar tu gre bolj za koncentracijo vode v grozdnih bubikah, ko sladkor in ostale snovi relativno rastejo ker se znižuje vsebnost vode in je koncentracija vseh snovi večja:sladkorji,kisline,rudninske snovi, vitamini ,fenoli, barvila, dušikove snovi... Po vsebnosti naštetih in mngih drugih snovi, je vino polno, bogato, sladko,sortno... lp. kresimir dobranic

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti