Zajbelj

aljalja  

član od: 8.6.2003

sporočila: 140

tema odprta - 2. jul 2006 16:21 | ogledi: 3.543 | odgovori: 8

Mogoce kdo pozna teren, kjer lahko naberem svez zajbelj za zmrznit? Vem, da ga je veliko na Krku, a mi je to predalec.

anazus  

član od: 4.1.2002

sporočila: 154

2. jul 2006 18:26

Žal ga jaz nabiram ponavadi še malo dalje od Krka. Murter in Pag. Jaz seveda za čaje uporabljam tega "ta divjega". Drugače pa si lahko omisliš sadike za doma. Imajo jih v vseh malo bolje založenih vrtnarijah. Lp, Suzana

Kyara  

član od: 24.5.2006

sporočila: 2384

2. jul 2006 18:37

Tudi jaz ga imam doma posajenega in v naši klimi čudovito uspeva. Če pa greš kam na morje, pa si ga le naberi tam. Kyara

Reca  

član od: 1.3.2004

sporočila: 3814

2. jul 2006 22:13

Cres, če ti ni predaleč. Jaz ga vsako leto naberem za domačo potrebo, pa še malo za sosede. lp Vesna

aljalja  

član od: 8.6.2003

sporočila: 140

2. jul 2006 22:35

Cres bo ok. Kje pa so tereni, grem v Lubenice. Naberem pa ga za testenine, caja ne uporabljam. Kaj ni zajbljev cas strupen oz. primeren samo za grgranje? Zdi se mi sicer cudno, ce pa ga uzivamo v bombonih, testeninah in verjetno se kje...

riba-ribica  

član od: 25.2.2005

sporočila: 1436

2. jul 2006 22:37

Če bi bil žajbljev čas strupen, bi bila jaz že mrtva. riba-ribica

škarpina  

član od: 3.11.2005

sporočila: 294

3. jul 2006 2:03

ŽAJBELJ Salvia officinalis Nekatera druga imena: čistec, žavbej, prava kadulja, žlahtni žajbel, vrtni žavbelj, kadulja Žajbelj je tipični predstavnik Sredozemlja, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Gre za trajni grmiček, ki zraste od 60-70 cm visoko. Ima močne korenine iz katerih poganjajo stebla, ki so v spodnjem delu olesenela. Hrapavi listi so pecljati, podolgovati ali jajčasto zaobljeni, na spodnji strani pa močno izstopa mreža listnih žil. Cvetovi so vijoličasto modri, podobni žrelu. Zbrani so na koncu stebel in tvorijo klasasta socvetja. Žajblju so všeč sončna rastišča in dobro odcedna tla bogata s kalcijem. Razmnožujemo ga s semenom, potaknjenci ali delitvijo korenin. Svetovno znan in zelo cenjen je kvarnerski in dalmatinski žajbelj, ki mu po kakovosti sledi albanski žajbelj. Žajbelj ima dišeč vonj in topel, nekoliko trpek in grenak okus. Glavna sestavina eteričnega olja je tujon. Zanimivosti: Latinsko ime Salvia izhaja iz besede salvus, ki pomeni »zdrav«. Vse to dokazuje, kako zelo je bil cenjen pri Rimljanih, ki so imeli celo posvečen obred nabiranja te zeli. Pred nabiranjem so se morali obleči v bele tunike, ter žrtvovati bogovom kruh in vino. Prav tako je bilo predpisano, da se sezujejo in da pri delu ne uporabljajo kovinskega orodja. V strokovnih krogih srednjega veka so potekale številne razprave o tem ali je žajbelj rastlina, ki lahko povrne človeku nesmrtnost. Prepričani so bili, da podaljšuje življenje in omogoča človeku, ki ga goji na svojem vrtu, večno mladost. Zaradi vsega tega je veljal za eno najbolj cenjenih rastlin, kar potrjujejo vrtoglavi zneski, ki jih je bilo potrebno odšteti pri nakupu. Uporabni deli: Nabiramo liste, ki nam koristijo tako sveži, kot posušeni ali kot surovina za izdelavo vrhunskega eteričnega olja. Kulinarika: Listi, posušeni ali sveži, so dobra začimba zlasti za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz stročnic, krompirja, enolončnicam, raznim omakam in prelivom. Dober sloves je pridobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka vsestranska začimba, ki jo odlikuje močan okus. Uporabni so tudi cvetovi, ki jih potresemo po raznih solatah. V gospodinjstvu: Suhe liste ali blazinice odišavljene z eteričnim oljem dajemo v omare, saj vonj preganja molje in drug mrčes. Suhe liste pa lahko tudi žgemo na žerjavici, da nevtraliziramo razne neprijetne vonjave ali jih prekuhamo in uporabimo za razkuževanje prostorov. Na vrtu: Preganja številne škodljivce, kot so kapusov belin, listne uši, polže, zato se svetuje, da se nasadi na obronek zelenjavnega vrta. Kozmetika: S poparkom dobimo čistilni losijon za kožo, uporabimo ga pa lahko tudi za spiranje in potemnitev sivih las. Z listi lahko drgnemo zobe, da povrnemo belino ali jih uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice. V zdravilstvu: Pripravki iz žajblja, ki jih grgramo, so najbolj idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje ust pri težavah povezanih z razjedami v ustih ali vnetju dlesni. Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik, zaustavlja kri in zdravi rane. Notranje se koristi predvsem pri vnetjih prebavil, dihal in izločal. Lajša krče prebavil in deluje nanje vzpodbudno. Pri dihalih deluje kot balzam in pomirja astmatične napade. Zmanjšuje potenje in znižuje količino sladkorja v krvi. Pomaga sprožiti zaostalo menstruacijo in je koristen pri zdravljenju težav v menopavzi. Cenjen je tudi kot krepčilo za živce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja živčevje. Opozorila!!! Dolgotrajno uživanje žajblja se odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja več kot 3 tedne, vendar, v kolikor se v nekaj dneh stanje ne prične izboljševati, se posvetujte z zdravnikom. Odsvetuje se tudi uživanje v času nosečnosti in dojenja. Žajblja naj ne uživajo ljudje z epilepsijo. Poparek za notranjo uporabo: 2,5 g zelišča poparimo z 2,5 dl vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. Popijemo do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom. Poparek za zunanjo uporabo 20 g zelišča poparimo s pol litra vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. S poparkom umivamo in izpiramo obolelo mesto ali uporabimo za grgranje. -Liker z žajbljem: V kozarec za vlaganje damo plast žajblja, posujemo s plastjo sladkorja itd. Zapremo in postavimo na sonce. Po približno treh tednih precedimo dobljen sirup in dodamo po okusu domače žganje, najbolje sadjevec. Ustekleničimo in dobro zapečatimo. Postrežemo kot aperitiv. "aljalja" Lubenice - 382 m/nv - prazgodovinsko naselje staro 4000 let,stoji na strmi skali,ki se dobesedno ruši v morje, v sredini je mali trg z gostilno po imenu "Lubenička loža" s prelepim pogledom na morje in čudovito plažo,ki je dostopna po strmi peš poti ali z morske strani s čolnom. Okoli naselja raste žajbelj,priporočam pa ti še timijan,katerega nadzemni del cvetoče rastline vsebuje lahko hlapljivo eterično olje, ki vsebuje timol, linalol, karvakrol, menten, borneol, cimen, pinen. Lajša težave povezane z dihali, prebavili in živčnim sistemom. Oslajen z medom pomaga pri krčevitem kašlju, prehladih in vnetju grla. Kot čaj se pije tudi pri preprečevanju želodčnih in črevesnih krčev. Lajša težave povezane s stresom, živčnostjo in nespečnostjo. Tako pri zunanji kot tudi notranji uporabi deluje izrazito antiseptično. Zunanje pospešuje celjenje ran, zmanjšuje kožna vnetja. V pomoč je tudi pri zvinih, zlomih in revmatičnih težavah. Uporaben je kot začimba pri številnih tako zelenjavnih kot tudi mesnih jedeh. Zelo dobro se poda k divjačini, perutnini in jetrnim jedem. Z njim odišavljamo jedi iz stročnic, krompirja in bučk. Daje tudi značilen okus znamenitemu benediktinskemu likerju. Skupaj s peteršiljem in lovorjem sestavlja začimbno mešanico bouquet garni. Opozoriti velja, da moramo biti pri uporabi previdni, saj je svež zelo oster. Prijeten dopust!

mimika  

član od: 7.1.2002

sporočila: 2107

3. jul 2006 7:40

Edina "problematična" snov v žajblju je tujon. Taisti tujon je prisoten med drugim tudi v pelinkovcu in zaradi nje je pelinkovec v večini EU držav propovedan. Zaradi tujona se je van Goghu odtrgalo in si je odrezal uho. Med boemi 2. polovice 19. st. je bil pelinkovec "in". Na srečo se tujon topi samo v alkoholu, vodi ne. Zato naj bi čaj ne bil več kot toliko problematičen. Vendar žajbelj spada med najbolj zdravilna zelišča in ker je tako učinkovit, ga je treba previdno uporabljati. Žajblja se ne splača zamrznit, ampak posušit. Če mene vprašate, sta žajbelj z našega vrta in dalmatinski žajbelj dve različni zdravilni zelišči. Domači je le kompromis. mimika

aljalja  

član od: 8.6.2003

sporočila: 140

3. jul 2006 9:08

Škarpina, hvala za izčrpen odgovor! Mimika, jaz žajbelj zmrznem, vsak listek posebej in ga čez zimo pripravljam z njimi testenine. Okus se v veliki meri ohrani!

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti