Mučenje živali

tema je zaklenjena

Ognjič  

član od: 18.1.2006

sporočila: 4732

11. feb 2010 15:21

Veš kaj, bananna, če bo dovoljeno ves gravž sem limat, bo tudi ta portal postal nekaj takšnega, kot npr. oni od Požarja, vključno s komentarji. Tega pa, verjamem, večina tu včlanjenih noče oz. smo ravno zato radi na tej naši kulinariki, ker se trudi biti poučna, prijazna, strpna... Ognjič

mejačka  

član od: 17.10.2008

sporočila: 601

11. feb 2010 16:14

Po sekundi ugasnila. Tudi zaradi "poplave požara" bi najraje zaupila: VSTAVI SE ZEMLJA DA IZSTOPIM! mejačka

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15820

11. feb 2010 16:59

proxima, še enkrat , ko si rekla bobu bob.

mamamia

mamamia

jasna1  

član od: 24.9.2005

sporočila: 1986

11. feb 2010 17:29

[citat=--proxima--]Edini problem pri tem, bannanna, je, da tudi piščanci ali kravice ne umrejo od starosti in sreče, niti sojin teksturiran protein ne nastane brez živalskih žrtev. In večina ljudi bi se izrazito neprijetno počutila tudi ob nazornem filmskem posnetku face-liftinga, koloskopije ali carskega reza. Ena stvar je zavedanje, da nihče od nas ne živi brez ekoloških posledic za ostale soprebivalce tega planeta, druga pa tripanje na surovosti, ki so za moje pojme samo neka oblika pornografije v najslabšem pomenu te besede. lp, proxima[citat]

 Bolje ne bi mogla povedat.

jasna

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17785

11. feb 2010 17:54

Ni kaj dodati, bannanna je vesela, ker je obesila sem nekaj, kar sem nekje drugje odstranila. VSAK, ampak res VSAK, ki se je znal prijaviti in uporablja internet, zna sam to poiskati s katerim od brskalnikov.

Zakaj tega večina ne počne, je več kot lepo povedala proxima. Manjšina pa....

rimljanka - moderatorka Kulinarične Slovenije

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

11. feb 2010 18:02

Imam dolgoletno prijateljico, ki je od starejšega gospoda dobila v oskrbo psa, ga cepila, čipirala na svoje ime, poskrbela za dnevno svežo prehrano na domu tega gospoda, ki je zaradi starosti v domu. V hišo je vlomila njegova razvezana žena, ki v hiši ni živela dolgo časa ( in tam tudi nima pravice bivanja) in pričela trpinčiti psa, pri čemer ji je občasno pomagal tudi njen nečak. Opazila je, da je pes prestrašen in tepen, da mu nasilna gospa jemlje hrano in jo meče proč. Nekoč je pes izginil in so ga našli daleč v gozdu, sestradanega in privezanega na drevo, da se ni mogel premakniti. Kdo je to storil, se seveda ni dalo odkriti. Napiše dopis na veterinarsko inšpekcijo in zahteva ukrepanje, saj je nasilna gospa psa tudi zapirala, da ni mogel do hrane. Veterinar si je zadevo ogledal, spremenilo pa se ni nič. Nato je pes izginil, prijateljica pa je po 6 tednih izvedela od sosedov, da slišijo odmeve laježa. Ko se je dobro razgledala, je našla psa zaprtega in  v obupnem stanju: shiranega,  brez hrane, vode, brez ležišča, med krompirjevimi olupki in plesnivimi iztrebki. Naročim ji fotografiranje in takoj posredovanje policije. Policist fotografira, se zgraža, skimava z glavo. Naslednji dan se zgodba ponovi, v prisotnosti drugega policaja vlomi v pomožni prostor in reši psa. Lačnega, žejnega, v obupnem stanju .

Pokliče inšpekcijo, policija je tudi po 3 tednih ni obvestila, pa bi morala. Napiše ponovno prijavo na inšpekcijo in ovadbo zoper nasilno gospo zaradi mučenja živali. Kalvarija ubogega psa se nadaljuje. Psa ponovno zapre, lastnica nekajkrat vlomi, nato spet obvesti inšpekcijo in policijo. Inšpektor ukrepa: lokana gasilska vozila zapeljejo na dvorišče in vlomijo v prostor, kjer najdejo že nekaj dni zaprtega psa. Ob posodi  zmrznejnega mleka , polni krompirjevih olupkov. Mobiteli zvonijo, gasilci fotografirajo ( znano, kajne), procesija sosedov se zgraža. Inšpektor pokliče lastnico prav v trenutku, ko je bila pri meni in jo vpraša, če bo vzela psa, drugače bo morala plačevati zavetišče. Po posvetu se odloči, da je to najboljše in se odpelje po psa. Dogovarja se z znanci, ki jim je pes poginil, da bodo posvojili tega revčka. Sama ima že enega socialnega psa, ki se z novim ne razume. Dva dni po prevzemu psa opravi veterinarski inšpektor kontrolo. Pes je bil zaradi nameravane oddaje psa, ki se je zavlekla zaradi praznikov, na primerno dolgi verigi, drugače pa na toplem v kleti, ker je bilo nesmisleno delati novo pasjo kočo, ker ga je že čakala. Poslušam razgovor, v katerem inšpektor lastnici prepove oddajo psa, česar ne razumem. Zagrozi ji z ovadbo zaradi mučenja psa, če ne bo imel pasje hiše takoj.

Nekaj dni kasneje pride odločba, s katero inšpektor postavi prijateljico za začasno skrbnico, zapiše, da je lastnici ( nasilni gospe) odvzel njenega psa, saj je medtem ugotovil, da ima ona pravico do psa, ker je živela v tej hiši in še vedno živi ( seveda je vložena tožba zaradi izselitve). Napiše še nekaj bedarij, zaradi katerih že nekaj časa policiste zelo boli glava. Prijateljica ima črno na belem, da je lastnica psa, skrbi zanj, veterinar pa poseže v pravice lastnice, za kar nima nobenega pooblastila. Veterinar je bil v neki zgodbi predstavljen kot strokovnjak, ki je ugotovil, da živali, namenjeno za prodajo, živijo v ustreznih pogojih, vendar smo vsi gledalci videli, da temu ni tako. Pa ga nič ne izuči.

Nekaj dni pred odvzemom psa je prišel do hiše policist, prazvaprav dva, ki sta dolgo trkala in prepričala nasilno gospo, da je psa izpustila  iz črne luknje in ga privezala na verigo. Dve uri in 3 minute kasneje ( ja, obveščevalci tudi delajo), je taisti policist, ki sploh ni navaden policist ,prišel v družbi veterinarskega inšpektorja, s katerim sta bila očitno dogovorjena. In prične obtoževati prijateljico,ki je naključno prišla v istem trenutku nahranit psa, ker je vedela, da je bil zjutraj izpuščen, kaj si izmišljuje, da nasilna gospa trpinči psa, ker je očitno, da je pes prost, ona pa vlaga lažne ovedabe. Ostalo, kar je vredno posebne tožbe proti državi, bom preskočila, ker se ne nanaša samo na psa.

Nekaj dni nazaj je prijateljica kot prijaviteljica mučenja živali, ki je zahtevala povratno informacijo, dobila pismo od državnega tožilstva, v katerem piše, da niso našli  sledov o mučenju živali.

Naj kaj dodam ?

Dajem častno besedo, da se je vse to zgodilo v neki vasici na Štajerskem.Vse dopise nameč hranim in sem se pri vsem zelo potrudila.

 

 

 

 

F r i n a

nina _  

član od: 31.10.2008

sporočila: 156

11. feb 2010 19:13

Jaz pa ne razumem zakaj se vam zdi ta link tako sporen? Ljudje se moramo zavedati od kod pride naše hrana in ja, meni se zdi, da to popolnoma paše v kontekst kulinaričnega portala. Ne delam si utvar, da kdorkoli med nami živi brez posledic za naš planet, a to ni point. Lahko je reči, da živimo v časih, ko se vsak med nami zaveda kako živali živijo (oz. bolje životarijo) preden sploh pridejo na vrsto za zakol. Ampak teorija je samo to, če pa vidiš vso to bedo na lastne oči, tega zlepa ne pozabiš. Namen takih videov je šokirati in kakšen šok dandanes od vsega popolnoma otopelim ljudem ni samo dobrodošel, temveč skorajda nujen! Sama linka nisem aktivirala, sem žalostnih zgodb videla že (pre)več. Navsezadnje ima vsak od nas izbiro; naslov teme je ekspliciten in vsak ve, da verjetno ne bo zagledal poosebljene sreče. Zatiskanje oči pred problemi in norčevanje iz ljudi, ki nas skušajo zgolj osveščati pa po mojem mnenju sodi k zadnjemu smešku v tej temi. @Frina: Verjamem in prav tega me je groza. Upam, da se bo življenje vsaj temu nesrečnežu obrnilo na bolje. nina _

Nasja  

član od: 10.6.2003

sporočila: 815

11. feb 2010 21:12

@frina: lepo, da si se spet oglasila. In še lepše, da obstajate ljudje, ki se trudite po pravni poti in pri konkretnih primerih spreminjati svet na bolje.

Vse ostalo je pa, kot je rekla proxima, tripanje na surovosti. Hkrati pa podžiganje slabih strasti, ustvarjanje ozračja ogroženosti  in uživanje v občutku lastne večvrednosti.

 

In definitivno nima kaj počet na KulSlo.

 

Sicer je pa z načinom "proizvodnje" foie gras seznanjen vsak povprečen kulinarik; no ja, vsaj tisti, ki ima toliko pojma o francoski kuhinji, da bi mu ev. padlo na pamet to uporabit.

Nasja

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

12. feb 2010 0:32

Tisto jesen, ko sem maturirala , sem v Ljubljani gledala film Poslednji krik savane. V tem filmu je dokumentarec, ko pred ženinimi očimi levi požrejo njenega moža. Pa prizor oplojevanja zemlje na zelo očiten način.

Mene je najbolj pretresel prizor severnega medveda, ki je v snegu jedel ribo. Vse je bilo rdeče od krvi, da sem skoraj bruhala in imam ta prizor še vedno pred očmi. Mar naj jedo z vilicami in noži?

Mi smo samo na vrhu prehrambene piramide. Dokler jemo živali, si pač ne moremo zatiskati oči, da se samo kupijo v trgovini. Včasih se piramida malo premeša.

Spoštujmo živali v njihovi posebnosti, brez pretiravanja in s potrebno odgovornostjo.

Jaz ne jem živali, ki sem jih videla žive, naj pa jih jedo tisti, ki jih to ne moti. Mar jih naj požrem zato, ker gledajo na prehrano drugače kot jaz ?

F r i n a

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

12. feb 2010 1:41

Ognjič je napisal/a:
Zdaj, če kdo še ni svojih strasti do naslajanja čisto potešil, bi morda lahko še sliko onega dohtarja sem nalimali...Ognjič

 

Katerega dohtarja?

 

Kako hranijo gosi sem pa jaz vedela že, ko sem bila otrok. A se je zadeva spremenila v zadnjih 40-ih letih?

Vanja

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Tema je zaklenjena, zato vanjo ne morete več pošiljati sporočil.


Forumi (vroče teme)

malo za hecsijasaja
Kaj jutri za kosilo?johana
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti