Mamamia,vse naboljše

22. maj 2006 12:21

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca! Spomladi do rožne cvetlice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, a vsebi-do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova! Čeprav z zamudo, a iz srca. Vse naj, naj! peresce

22. maj 2006 14:23

Ej, peresce, to je pa taka ljubka pesmica. Taka igriva in poskočna in prijazna in meni na kožo pisana. Hvala. Mamamia mamamia

22. maj 2006 17:07

Čeprav z dvodnevno zamudo ampak vseeno iz srca. Dokler imamo spomine obstaja preteklost, dokler imamo upanje nas čaka prihohodnost, dokler imamo prijatelje je lepa sedanjost. Iskrene čestitke za tvoj osebni praznik mamazeljka