Kuharski tečaji

14. okt 2012 12:13

je že kr nekaj cajta od kar je bila ta tema zanimiva, ampak...

sm 17 letna punca, ki obožuje kuhanje, skor bi se lahko reklo da so to moje sanje, bit nek kuhar, sei ni nujno da glavni, ampak da si da garaš ceu dan, strežeš svoje umetnine, da si plačan za to, res da mi naute sulil pamet pa mi guvuril da je kuharstvo naporno, ker že vem da je, vem da ni kr tko cel dan prežvet u kuhinj, hitet, gart, se potit, nakonc mre bit pa nujn dobr, in lih to so moje sanje

mam pa 2 problema-1. mtka mi ni pustila iti na gostnisko šolo, ker misl d rabm pofukano gimnazijo in da u kuharstvu ni dnarja, pa blablabla...in sm mrgla na gim. 2.problem- mam sestro bulimistko ki vsak dan sprazne cel hladilnik, in zato definitivno ne kupujemo kakšnih raznih specialitet da bi lahko kuhali, ker je preprost metanje dnarja u wc, vem sliši se porazno...

ampak vseeno vedno bolj ugotavljam da hočem kuhati celo življenje, resno...prekašam vse v familiji itak že par let, res mislim da mam tisto žilco, ampak brez prakse, šole, nevem č mam tuki kej iskat

in zato iščem kakšne uredu tečaje, kjer se kuhajo razne nepoznane specialitete, ker se čem kaj novega naučit, aja pa more bit nekak cenouno ugodno, ker bo če bo šlo use iz mojega lastnega žepa, tko mislim, vem da ni to poceni, sam tečaje, k za 2 ure daš 100€ pa spet nočem obiskovati

tincy202

14. okt 2012 12:31

Tincy, za tebe bi bla ku zanalš tista reč Gostilna išče šefa. Oni so tut taki talenti ku ti, sam mal prakse jim še manka. Probi, mogoč pa še prideš not, bi blo res škoda, da ne razviješ talenta. Ful.

zeta

14. okt 2012 13:08

tincy, ker si 17 letna punca ( jaz sem par let starejši ), si bom dovolil, da ti dam nasvet s kančkom žlehtnobe:

 gimnazija je čist v redu, kar mami poslušaj, nič pa te ne ovira pri tvojem " kuharskem " izobraževanju, pa še prav ti pride, da ne pišeš tako kot zgoraj ( tukaj je nekaj alergičnih na tako pisanje, pa tudi, od srednješolke pričakujemo, da vidimo, da ne hodi zaman v šolo ).

Pozanimaj se mal v kakšnem antikvarijatu ( ali na bolhi ) za kuharsko knjigo Ivana Ivačiča, dobiš je za par €v. Če to knjigo predelaš, si ( pa če verjameš ali ne ) carica, in ne rabiš nobenih tečajev. Kakšne egzotične specialitete mimgrede najdeš na kulinariki ali ( s srednješolskim znanjem angleščine ) izbrskaš na internetu, pa, kot rečeno, če obvladaš Ivačičevo knjigo, obvladaš vse tehnike in ti ni problem naredit kar koli.

Drugo knjigo, ki je tudi zelo v redu je Kuharstvo Pepike Levstek (( učbenik kuharstva za gostinske šole )

ežoj

14. okt 2012 13:16

Evo, what I am toking about:

http://www.bolha.com/knjige-kulinarika/kuharska-kn

ežoj

14. okt 2012 13:29

Tukaj boš našla tečajev malo morje. Pa ne samo kulinaričnih. Samo sproti je treba spremljati.

http://tecaji.org/te%C4%8Daj-za/kulinarika

 

http://www.facebook.com/sasaropic

Sporočilo je spremenil(a) Basti dne 14.okt 2012 13:30

14. okt 2012 13:41

----------------------

mam pa 2 problema-1. mtka mi ni pustila iti na gostnisko šolo, ker misl d rabm pofukano gimnazijo in da u kuharstvu ni dnarja, pa blablabla...in sm mrgla na gim. 2.problem- mam sestro bulimistko ki vsak dan sprazne cel hladilnik

-----------------------

Tincy, lepo da se zanimaš za kuhinjo, čeprav bi tudi kaka slovnica ne škodila.

Kar preveč gostilniško se izražaš za  17.letnico,  pa zato mislim, da nimaš  problemov samo z matko in kakršnokoli že ...gimnazijo, pa sestro..

Če boš tako bentila za štedilnikom kot tule, ti tudi  jedi ne bodo uspevale najbolje.

 

 

 

murnik

14. okt 2012 15:09

Tincy,

po eni strani popolnoma razumem, da tvoje življenje ta hip ni lahko: imaš mamo, ki ni pripravljena razumeti, da tebe zanimajo druge stvari kot ona misli, da bi te morale, poleg tega se v družini vse vrti okrog problematične sestre, ki z bulimijo kaže svojo nemoč za spopadanje z okolico, tebe pa puščajo bolj ob strani, ker tako hudo pa s tabo le ni, in ne nazadnje te meče puberteta, da si sama sebi neznosna, kaj šele drugim (ker tale packarija, ki si jo tu gori nametala skupaj, je samo brezglavo treskanje z glavo v zid, ko vsemu svetu dokazuješ, da zate nobena pravila ne veljajo, pravopis pa še sploh ne).

Prvo kot prvo: zresni se. Saj je vsesplošno cepetanje in upiranje vsemu in vsakomur res ena faza, ki jo v bolj ali manj izraziti obliki vsak mora dati skozi (jo je tvoja mama tudi), ampak je pa le dobro pri tem ohraniti vsaj toliko zdrave pameti, da si po nepotrebnem sama ne zapiraš vrat, ki bi jih še kako potrebovala. Konec koncev, mogoče pa mami sama daješ razloge, da tvojih vedno novih idej ne jemlje prav resno. Tebi je zganjanje svojega lastnega teatra veliko bolj pomembno od tega, da bi tisti, ki jih sprašuješ za nasvet, sploh lahko razumeli, kaj bi rada - ni druge: bo treba še malo odrasti, preden se bomo lahko resno pogovarjali, a ne? Ker, brez skrbi, nam je mnogim kar jasno, česa je sposoben poprečen 17-letni gimnazijec, kaj je pa teater nezrelega otročaja. 

Drugič: mama in ežoj imata kljub vsemu zelo prav. Matura ti, ko se boš malo zresnila, ne bo prav nič škodovala, nasprotno, odprla ti bo marsikatera vrata, o katerih zdaj niti ne razmišljaš. In nič, ampak prav zares popolnoma nič, te ne bo ovirala pri tem, da postaneš kuharica. Ker sanje resnega mladega človeka, ki sanja o kuharstvu, pač niso, da se bo potem prebijal skozi 40 let poklicnega življenja kot pomočnik šefa šolske kuhinje ali tovarniške menze. Če toraj nimaš ambicije postati res hudičevo dobra kuharica, ki bo ustvarjala svoje jedi, potem raje počakaj, da te mine.

Tretjič: poprečen gimnazijec z dostopom do interneta je s tremi kliki sposoben najti kateri koli še tako eksotični recept, od koder koli, če le obstaja; že samo na kulinariki jih je več kot 10.000 lepo urejenih po kategorijah in po abecedi, kakor ti je ljubše, od najbolj enostavnih, kako nadrobiti kruh v mleko, do tistih za resnične mojstre. Z nadaljnjimi par kliki se na youtubu najde tisoče in tisoče videov, ki ti nazorno prikazujejo, kako se v kuhinji kaj naredi (od sekljanja čebule in česna pa do polnjene kamele in še česa, tudi to, kako iz race pobereš vse kosti, pa da raca še vedno ostane v bolj ali manj enem kosu). Če gremo še naprej - imaš na internetu nebroj izjav, intervjujev in življenjepisov največjih kuharjev sedanjosti in preteklosti, ki ti bodo nazorno pokazali, kako zelo veliko različnih poti obstaja, da prideš do svojega trenutnega cilja (in videla boš, da matura ni tu nič napoti). V gimnaziji se učiš vsaj dva tuja jezika, pa ju uporabi. Dostop do vsaj dveh - poleg slovenske - nacionalnih kuhinj ti je torej odprt, pa se loti dela v domači kuhinji in za začetek recimo do konca leta prevzami nase kuhanje za domačo družino, vsak dan, tudi takrat, ko ti ni najbolj do tega. Tako boš najlaže videla, ali je to res tisto pravo zate. 

Četrtič: vzemi v roke telefon (e-mailov raje nekaj časa še vseeno ne piši, da te ne zanese) in pokliči na najbližjo šolo, ki izobražuje kuharje. Razloži, da si v gimnaziji, in da te zanima, kako postati kuharica. Prepričana sem, da ti bodo z veseljem pojasnili, kakšna je tvoja najkrajša pot do cilja. 

Petič: s kuharskimi tečaji poklicna kuharica ne boš postala, škoditi ti pa tudi ne morejo. Vseeno pa le razmisli, ali boš vrgla čez ramo recimo 30 evrov, da te bodo naučili narediti Sacher torto - ki je, mimogrede - ena najbolj enostavnih tort sploh, z jasno napisanim receptom si jo sposobna narediti sama že zdaj. Podobno velja za jabolčni zavitek, no, za testo je treba malo občutka, ampak več kot trije poskusi tudi pri najbolj bukovih niso potrebni. Tečaje kuhanja vsake toliko čas prirejajo tudi na biotehniškem izobraževalnem centru v ljubljani, po domače kuharski šoli (ravno včeraj si enega zamudila). Pobrskaj torej, informacij je dovolj. 

Izkaži se torej. Pa veliko sreče!

Sonja

15. okt 2012 18:53

Meni se tudi končana gimnazija oz katerikoli drug malo bolj konkreten srednješolski program ne zdijo izguba časa. Naučijo te migat možgančke, kar še kako prav pride, ko je potrebno prekosit konkurenco, magari kuharjev ali kelnarc. Tudi znanje prodaje in podjetništva pri take sorte karieri ne škodijo. Dobro za kuhat v menzi do penzije je druga zgodba. Recimo vem za farmacevtko, ki je po kar nekaj letih lekarniškega pulta odprla slaščičarno in peče vsaj meni zelo dobre tortice. V Sloveniji. Podpiram tvojo idejo z nadaljevanjem rednega šolanja, ob tem pa se še 'honorarno' izobraževati. Kaj pa kakšne nekajtedenske kuharske šole po Evropi v času počitnic? Kakšna delovna izmenjava za mlade v poletnem času? Nekaj v tem stilu kot je baje naredil šefe trenutnega reality showa... Jaz bi na tvojem mestu raje pogooglala za kakšnimi boljšimi kuharskimi šolami čez planke, imam občutek,da si iz testa za takšne podvige. Pa še razširila si boš obzorja bolj kot bi si jih na tečajih pri nas. OlivaB

15. okt 2012 20:39

OlivaB, Bine Volčič je naredil veliko več kot le poletno izmenjavo; veliko opravljenega dela tu in na podlagi tega je potem dobil povabilo v elitno pariško kulinarično šolo - hotela sem reči to, da je Volčič uveljavljen kuharski mojster, ne samo nek ljubitelj kuhanja, ki je skočil še na kakšno izmenjavo ali tečaj. Trdo šolo ima za seboj.

mamamia

Sporočilo je spremenil(a) mamamia dne 15.okt 2012 20:41

15. okt 2012 21:08

mamamia, kdo pa pravi, da mora kar iz prve v najbolj priznane šole? Sama sem bila že parkrat med dopustom na kakšnem lokalnem šnelkurzu za eno popoldne, pa mi ni žal tistih nekaj deset evrov - sicer bi jih pa potrošila za vstopnice muzejev, gradov, itd, ki me itak že dolgočasijo. Da bo morala do takšnih zahtevnejših šol še kar nekaj let pridno 'vadit' doma je pa menda jasno. Najprej v domači kuhinji (kar že zdaj počne - je napisala), potem pa tudi kje bolj zares. Čas šolskih počitnic je idealen za odkrivanje sveta, poleg ogledovanja muzejev se lahko med dopustom počne še tisoč bolj zanimivih stvari. Sicer pa eni zapravljajo za drage poletne jezikovne šole, ker jih pač zanima nek jezik, zakaj nebi kdo drug pa za kuharijo? Je njen denar in čas. In tudi če kasneje ne bo kuharica ampak pravnica, ekonomistka... ji bo tam pridobljeno znanje in izkušnje koristile v življenju. 

OlivaB