Sladice
Zelenjavne jedi
testenine
solate
juhe in zakuhe
mesne jedi
Kruh
prikuhe
priloge
jajčne jedi
16. feb 2007 15:07
Hm, jaz mam drug princip, pa nimam težav s težo (zaenkrat, bomo videlo kako bo s temi nosečniškimi kilami, hehe:), nikoli se nisem šla nobene očiščevalne diete, so me članki o tem prepričali, hehe, poslušam že svoje telo, ampak ono noče zajtrka! Smo pač različni! Moja mami me je non stop silila z njim, nikoli v življenju mi ni pasal, potem sva se s fantom še sama enkrat lotila tega, pa ni in ni šlo... Sva sedela ko dva kupa nesreče zraven polne mize in drug drugemu ponujala, kaj lahko poje, pasalo nama ni pa čisto nič.
Vikendi in počitnice so seveda druga pesem, če se le da, si privoščiva pozen velik, glamurozen zajtrk s sveže pečenim kruhom, recimo:) Ali palačinkami ali vaflji in sladoledom... Ampak za to rabiš čas, da se zbudiš, pa da se prej naspiš, pa da ti zapaše, na morju se zbudiva lačna, doma naju zbudi budilka in oba neprespana odtavava v službo, to je največ, kar sva zjutraj sposobna:) Ja, če bi vsak dan spala po 8 ur, bi verjetno šlo tudi zajtrkovat, ampak to je utopija. zdajle pa o zajtrku sploh ne bi, sem probala parkrat, ker je kao zdravo, pa je letel takoj ven... Še zdravnica mi je rekla, da naj se ne silim z ničimer, kar mi ne paše in rajši jem same packarije, samo da manj bruham, hehe:) A hoče katera met to zdravnico?;) Mi je tudi priporočila pršut in teran (ne zdaj), ko sem bila slabokrvna:)
Enostavno ne morem jest, takoj ko vstanem. da bi pa zaradi zajtrka vstajala 1 uro in pol prej, pa ni šans! Bo sigurno manj zdravo, če bom spala eno uro in pol manj (ežoj ti lahko to potri, hehe), že tako premalo spim, da bi šla pa prej spat, pa ne pride v poštev, toliko se že poznam. Zvečer največ naredim in teh ur sigurno ne bom nikoli prespala, ker jih do zdaj še nikoli nisem, razen če sem bila na smrt bolana:) Tak da jaz mam pač bolj zgodnjo malico in potem po potrebi še eno in še eno... Kosilo je prilagodljivo in pozno.
Se strinjam, da je včasih boljše kar preskočit določen obrok, saj tudi sicer ne rabimo toliko hrane, ampak če si lačen, pač ješ...
Tak da ni nujno samo en princip, ki dela. Delajo vsi, eni jejo velik zajtrk, ki ga promovira tudi Montinjak (super za med vikendi), eni jejo do 12h samo sadje (ne bi nikoli preživela), eni jemo enkrat tak, drugič drugače, pa vseeno nimamo problemov. Najt moraš tisto, kar dela tebi in si predvsem naredit živeljnje čim bolj prijazno... Če se teroriziraš z nečim, kar ti nikakor ni, se ti telo upre...
Veri
tulka
