Kaj vino ne zanima nikogar več?

O.SERK  

član od: 3.11.2004

sporočila: 4

5. nov 2004 23:05

g. Kokot Odprli ste vrata večnim dvomom o ... kaj če ! Cviček, verjetno je vse povedano in se vse ve, po zakonu. Kaj pe se gredo mimo tega, pa vsak mora ustvariti osebna stališča. Tu je znano, da morajo biti avtohtoni vhodni elementi za avtohtoni končni izdelek. Če tega ni, potem to ni ... ali pa je, če ga uspe pod tem imenom prodati! O tej temi se je dosti pisalo. Zanimivo je to, da so dolenjci sami krivi za te pomisleke in nepravilnosti. Preteklo bo še dosti vode pod savskim mostom, ko se bodo ljudje tega zavedali. Pa lep dan nam želim. firbec Firbec

blenkuš  

član od: 25.4.2004

sporočila: 50

7. nov 2004 13:13

g. Kokot Na področju Slovenije obstaja kar nekaj avtohtonih sort vinske trte, ki so bile tu pred trtno ušjo in so v manjšem številu, ki pa se počasi le povečuje, prisotne še danes. A k njim malce kasneje. Kot piše g. O.Serk je za končni kakovostni produkt potrebna prav taka surovina. Ne mislite, da če skupaj zmešaš štiri sorte v namizni kakovosti, da dobiš potem vrhunsko zvrst. To nikakor ( ali pač tudi ? ) ne gre. Nedolgo nazaj sem imel priliko se pogovoriti z starejšim prebivalcem vipavske doline. Dejal mi je, da je njegov oče nekdaj znano vino vipavec pripravljal iz povsem drugih sort, kakor je to v navadi danes. Prav podobno je bilo z vinom ljutomerčan, katerega je slavil dunajski dvor kot eno takratnih najžlahtnejših vin stare Evrope. Da se vrnem k avtohtonim sortam Slovenije: zelen, pinela, pokalca, glera, klarnica, maločrn in še bi jih našli, so zastopane še danes. Za cviček je vse povedal g. O.Serk, je pa starosta slovenskih enologov dr. Dušan Terčelj dejal, da bi za cviček zadostovala samo žametovka brez dodajanja ostalih rdečih in belih sort. Pa saj za njegovo prodajo tako ni težav, zakaj bi se trudili. Da pa ne bom samo dolgovezil o vinih samih sem vam spoštovani obiskovalci pripravil posebno temo Vina od A do Ž in njihovo spajanje s hrano, katero boste dobili v vpogled v naslednjih dneh. De gustibus non est disputandum danilo blenkuš Sporočilo je spremenil(a) blenkuš dne 07. nov 2004 13:15:41 Sporočilo je spremenil(a) blenkuš dne 07. nov 2004 13:25:56

majamarko  

član od: 26.9.2003

sporočila: 2565

9. nov 2004 20:17

Spoštovani g. Blenkuš, Sama sicer nisem iz nobenega vinskega okoliša, me pa vino zelo privlači. Prav rada bi se nekako naučila (čeprav imam občutek da se vse to podeduje) več o vinih, sortah, predelavi. Imam partnerja, ki ima sorodnike iz Dolenjske in kar fino obvlada te zadeve, ampak meni kljub vsemu bolj zanimajo tisto pravo učenje z degustacijami. Danes sem v enem izmed časopisov zasledila reklamo za dva vinska leksikona, eden je Primož Plahuta - Veliki vinski leksikon, drugi pa Slovenski etnološki leksikon - oba založbe Mladinska knjiga. Zanima me Vaše mnenje o teh dveh knjigah - sta dovolj strokovni da bi se človek lahko kaj naučil, kaj priporočate vi? Sama sem turistične stroke, rada bi vsaj tiste osnove o sortah, poteku izdelave... Sama veliko preizkušava različna vina - jih kupujeva v bolje založenih slovenskih trgovinah, nekaj sva jih prinesla tudi iz dopusta po Italiji, ampak moje znanje je šibko...obstaja kak tečaj za pridobivanje osnovnega znanja (ne da ne bi imela večjih želja, a so finance trenutno zelo nestabilne). Hvala za nasvete in lep pozdrav, Maja

blenkuš  

član od: 25.4.2004

sporočila: 50

9. nov 2004 22:13

Oba leksikona nudita zadovoljivo znanje o vinskem svetu, kateri je za laika povsem dovolj. A Vi, kot navajate, bi se z vinskim znanjem spoprijela bolj temeljito, zato priporočam za začetek obisk vinske šole Belvin v Lj., katero vodi moj kolega Robert Gorjak, priznani domači in mednarodni poznavalec vin. Še njihov naslov: http://www.belvin.info/o-belvin-soli.htm Sevseda pa, če Vam bo kasneje še to znanje preplitvo priporočam udeležitve predavanj za sommelierja/ko, več o tem pa lahko najdete na: http://www.sommelier-assoc.si/ In še nekaj spoštovana Maja, nekaj se res podeduje, večina pa nauči! De gustibus non est disputandum Sporočilo je spremenil(a) blenkuš dne 09. nov 2004 22:17:18

kresimir  

član od: 25.1.2002

sporočila: 180

10. nov 2004 23:00

Pozdravljena ga. majamarko! Knigi, ki vam jih priporočam sta sicer starejšega datuma (zakonski deli so se večkrat spreminjali), so pa po mojem mnenju zakon za pridobivanje osnovnega znanja in tehnike poskušanja vin. Enologinja SLAVICA ŠIKOVEC je napisala knigo: VINO, PIJAČA DOŽIVETJA JULIJ NEMANIČ pa je napisal knigo: SPOZNAJMO VINO Glede na vaše povpraševanje, pa vam priporočam ogled spodnje spletne strani: http://www.slovino.si Povprašajte urednika o vaših željah, presenečeni boste kako se vse da urediti! lp. krešimir

majamarko  

član od: 26.9.2003

sporočila: 2565

11. nov 2004 9:24

Najlepša hvala obema za odgovora, bom pregledala strani in se upam tudi kakega tečaja udeležila, ker se mi le zdi da turizem in gostinstvo sodelujeta z roko v roki. Pa tudi kako knjigo ne bo odveč prijeti v roke, nekaj je že pri hiši, mislim da je naslov Vino, je vsaj 5 let stara, avtorica pa mislim da je prav gospa Šikovec. Slovino sem že večkrat obiskala, a na glavne se še nisem obrnila... lp, Maja

blenkuš  

član od: 25.4.2004

sporočila: 50

23. nov 2004 20:25

Se opravičujem obiskovalcem za moj mrk, vendar me je izdala tehnika, tako da je računalnik potreboval zdravnika. Sedaj je zopet v fit stanju, jaz pa Vam že pridno sestavljam prvi del obljube - nekaj o sladkih vinih. De gustibus non est disputandum P.s. Spoštovani O.Serk, ste bili kaj na vinskem festivalu? danilo blenkuš

kokot  

član od: 26.5.2004

sporočila: 90

24. nov 2004 13:52

Vprašanje poznavalcem. Zakaj je prepovedana šmarnica, ko pa druge samorodne sorte prav nič ne zaostajajo s količino metilnega alkohola in npr v Italiji nimajo težav s trem ? Bojan Kokot

blenkuš  

član od: 25.4.2004

sporočila: 50

25. nov 2004 0:49

Samo za tiste, ki obvladate italijanščino, nekaj o italijanski izabeli- šmarnici oz fragolinu. http://www.earmi.it/ricette/fragolino.htm Je pa italijanski zakon o samorodnicah skoraj enak našemu in pravi, da vino pridelano iz samorodnic ni dovoljeno javno prodajati. A Italijani so kmalu našli luknjo v zakonu in ga začeli prodajati pod imenom fragolino, fragola itd, kar je prevedeno v jagodo in " jagodni sok(ec) ".S to zadevo beležijo kar lepe prodajne uspehe. Pri nas pa je kaj takega nemogoče, še najrajši se vidi, da se spije kar doma. Ima pač predznak vinskega "negativca " in zato nima vstopa med plemenite sorte. So pa nekoč Dolenjci d´jali, da ni dobrega cvička brez šmarnice. Tudi mednarodne raziskave so pokazale, da ni bil človek, kateri prekomerno uživa " izbrana vina " nič manj agresivnega obnašanja, kot pa zapriseženi šmarničar. De gustibus non est disputandum danilo blenkuš

O.SERK  

član od: 3.11.2004

sporočila: 4

29. nov 2004 22:38

G. Blenkuš, na žalost mi je zmanjkalo časa za obisk!!? Z izjemo letošnjega, sem bil na vseh. Z lanskim sicer razočaran, pa vendar ... Pa lep dan nam želim! Firbec

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

malo za hecsijasaja
Kaj jutri za kosilo?johana
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti