V razmislek

Pozdravljeni,

na speltu sem zasledila naslednji zapis ene od učiteljic in ne morem mimo, da delim...

· 6. junij ob 22:11 ·

V vsej tej norišnici ocenjevanja ob koncu šolskega leta si želim, da bi lahko otrokom v spričevala napisala tudi pohvalo o njihovi srčnosti, prijaznosti, empatiji, pogumu ... Veliko je otrok, ki ne morejo imeti odličnih ocen, si pa jih zaslužijo za omenjene vrednote. In te so zame vredne več kot vse odlične ocene pri šolskih predmetih. S pomočjo visokih ocen lahko pridejo do višje izobrazbe, zaradi teh vrednot pa postanejo Ljudje.

Enega takega imam doma, ki ne izstopa pri ocenah, je pa karakterno daleč pred nekaterimi t.i. petkarjem.

LP

19. jun 2018 21:43

ZAkaj pa zaradi višjih ocen lAHKO PRIDEJO do višje izobrazbe

20. jun 2018 8:05

Moje mnenje je, da si ČLOVEK ali pa vse kaj drugega na osnovi svojega obnašanja, kulture...ne pa zaradi izobrazbe. Ima lahko kdo cel meter dr.-jev pred imenom napisanih, pa jih nihče ne opazi, ko odpre usta in začne govorit in je vse okrog njega strah, da se bo razpočil od nadutosti in bahavosti. In poznam takšne, ki jih takšne titule ne omejujejo pri delu z grabljami, motikami. Domača vzgoja in vzgled ter karakter so popotnica življenju, takšno je moje mnenje.

In poznam tudi takšne, ki skozi OŠ niso jadrali na peticah, pa so vseeno uspešno doštudirali in imajo lepe kariere. 

Ognjič

20. jun 2018 8:11

Samo "bravo" lahko rečem tej učiteljici....očitno je tudi sama ČLOVEK. In našim otrokom želim čimveč takšnih učiteljic.

21. jun 2018 6:16

Svet je bil in bo nepravičen glede meril, kaj je dobro, kaj je slabo, kaj je tisto, kar narekuje srce in kaj je tisto merilo, ki ga narekuje kapital. In tu smo padli na izpitu vsi - vsi smo dobri in uspešni samo na podlagi ocen v šoli, na podlagi uspešnega mreženja in komolčarstva v službi, na podlagi tega, kako se znamo postaviti zase in potopiti druge.... Uspešen šef velikokrat ni tisti, ki dobro in tiho dela in ceni in spoštuje svoje sodelavce in podrejene, ampak tisti, ki zna svoje sodelavce in podrejene dobro priganjati, jim stati za vratom 24 ur na dan, jih imeti v šahu, tisti, ki o njih slabo govori pred nadrejenimi, jih ponižuje... - ja tisti je pa dober. ČLOVEK kot človek je zelo zelo malo vreden, pa tako polna usta so nas tega ČLOVEKA. Žal se včasih vprašam ali res danes izobražujemo (in to visoko) ljudi, ki se znajo dobro promovirati, ne poznajo tovarištva in sodelovanja v kolektivu, medgeneracijske solidarnosti... Časopisi in delavnice so polni tega, drago plačujemo razna izobraževanja...

 ČLOVEK je človek zaradi SRCA in ne zaradi različnih dr, fr,mr.... nazivov. Pa da se razumemo, tudi tisti, ki nosijo take nazive, tudi med njimi je veliko takih, ki si naziv ČLOVEK zaslužijo in tudi zaradi njih je svet lahko lep. Žal pa jim delajo sramoto oni drugi.

Vsa pohvala učiteljici, da tako razmišlja in če njeno vzgojo v šoli podpre tudi domača vzgoja smo kot družba naredili največ za vzgojo našega podmladka.

Lep dan vsem.

21. jun 2018 10:51

Tedyka,   

Res je, mnogo preveč teže se daje šolskemu uspehu, saj je glavni smisel teh let predvsem v tem, da se mladi iščejo (in morda že najdejo), da poskusijo čim več različnih stvari, si širijo obzorja, ki presegajo šolske klopi in preizkuse znanja. To ne pomeni, da se jim nima smisla učiti - osnovno znanje in predvsem RAZUMEVANJE je veliko bolj pomembno od naučenega na pamet, ki gre še isto leto v pozabo. Dobre ocene niso neka determinanta, ki ti določa celotno življenjsko pot, res pa je, da lahko odprejo marsikatera vrata, ki sicer  ostanejo zaprta, zato je še toliko pomembneje, da si mladi pridejo na jasno, kaj si želijo in se temu ustrezno potrudijo na ocenah - ker hočejo, ne samo zato, ker morajo.

Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 21. jun 2018 11:14

24. jun 2018 12:01

Špela100,

ocene v osnovni šoli ne povedo prav nič o tem, do kakšne izobrazbe lahko nekdo v življenju pride. Do vsakega cijla pelje več poti in do znanja prideš lahko tudi mimo gimnazije. Če si seveda dovolj bister, srčen in pripravljen delati, predvsem pa moraš vedeti, kaj hočeš.

Seveda pa samo dober karakter žal ni dovolj. In relativiziranje uspeha ali neuspeha drugih z omalovaževanjem t.i. petkarjev ne bo prav nič pomagalo, tudi med t.i. petkarji se namreč skrivajo bistre glave in verjemite, da pot do petic ni bila vsem postlana z rožicami. Veliko bolje je priti skozi osnovno šolo s trojkami in veseljem do življenja zunaj šolskih ograj kot pa ovenčan s peticami, a brez interesov, brez motivacije in potolčen do kraja z nerealnimi pričakovanji staršev.