Iscem recept: ocvrti kalamari

14. sep 2010 9:31

čebulka je napisal/a:

še zadnjič ja kaj vas pa potem tako moti moje pisanje ma ne bom več gledala na pisavo in slov. najlaži je popluvat tisto kar vam ne pašese sploh ne oglasm večglede slov. dejte mau pregledat kva ljudje in kako pišejo pa še koga druzga popluvejteimejte se lepočebulka

 

Glej, čebulka, nobenega razloga ni za zamero in tudi ne za opravičilo. Imaš pač slabe dni, kot jih ima vsak od nas. In vedno se vse obrne na bolje, čeprav se včasih zdi, da tak dan nikoli ne bo prišel.

In ko smo tako razpoloženi, včasih  zapišemo kaj na način, ki ga drugi razmejo kot je pač napisano, saj nikomur ne vidimo v glavo in ne vemo, ali je morda imel v mislih kaj drugega.  In gre debata pač ve sno smer, a se zadeve, vsaj med ljudmi dobre volje, slej ko prej postavijo na pravo mesto. Že marsikdo se je izkašljal na tem forumu, pa je bilo kar bolje.

 

Torej, nasmeh na usta, pa bo svet naenkrat lepši.

Mamamia

mamamia

14. sep 2010 9:33

Tole še dodajam:

 

Tole sem dobila od ene najbolj prijaznih in dobrovoljnih članic Kulslo, kar jih poznam, a se na forumu ne oglaša več.

Se mi pa zdi, da se lahko tudi me tukaj nekaj naučimo iz tega.

Mamamia

PIŠKOTINeko dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila sije tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, da bi lahko v miru brala.Poleg nje je sedel mož, ki je odprl revijo in tudi začel brati. Ona jemirno brala in si postregla prvi piškot iz vrečke. Takoj je tudi možpoleg nje vzel enega. Postala je nejevoljna, toda rekla ni ničesar.

Pomislila je:"Kako je nesramen. Če bi bila bolj odločna, bi mu eno prisolila, da bi si zapomnil za vedno." Vsakič, ko je vzela piškot, je tudi on vzel enega. Bila je takoogorčena, da sploh ni vedela, kaj storiti. Ko je v vrečki ostal samoše en piškot, je pomislila:"Kaj bo pa zdaj naredil ta brezobzirnež?"

Mož pa je razdelil zadnji piškot na dva dela in ji z nasmehom ponudilzadnjo polovico. To pa je bilo že preveč. Začela je pihati od jeze..Zaprla je knjigo, pograbila stvari in odšla v prostor za vkrcanje.

Ko se je v letalu, že umirjena, udobno namestila na svojem sedežu, jeodprla torbo in z začudenjem zagledala še zaprto vrečko piškotov. Bilojo je pošteno sram, ko je doumela svojo zmoto. Pozabila je, da je piškote dala v torbo . Mož pa je z njo delil svoje piškote, ne da bi postal jezen, živčen, nejevoljen ali vznemirjen, medtem ko je bila ona vsa iz sebe, ker je mislila, da jesta njene piškote. Zdaj pa ni bilo več časa za razlage in opravičevanje. Kolikokrat v življenju jemo piškote drugih, pa se tega ne zavedamo.

 

Preden si ustvarimo mnenje in obsojamo druge, raje dobro premislimo. Morda stvari niso čisto take, kot si predstavljamo mi.

V življenju so stvari, ki so za vedno nespremenljive: - dejanje, ki smo ga storili; - dejanje, ki ga nismo storili; - beseda, ki smo jo izrekli; - priložnost, ki smo jo zapravili; - čas, ki je potekel.

Naj bodo dejanja v življenju prava, besede modre in dobre; NE ZAMUJAJ PRILOŽNOSTI IN NE ZAPRAVLJAJ ČASA ....

Na koncu bo vse dobro. Če ni dobro, potem še ni konec.

Vse sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum....in pogumni smo!

Življenje je kratko, pridobivanje izkušenj dolgotrajno, ugodna priložnost redka, izkušnja varljiva, odločitev pa težka.

 

 

 

Pa tole bi tudi dodala:

Velik potepuški pes se je znašel v nenavadni sobi: vse stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali. Ves presenečen je v trenutku spoznal, da ga je obkrožila cela tolpa psov. V jezi in strahu je začel kazati zobe, renčati in lajati. Psi okoli njega so, normalno, ponavljali za njim: renčali so in kazali zobe. Da bi se ubranil pred napadom, se je pes začel vrtoglavo hitro vrteti okoli svoje osi, dokler ni z vso silo planil v enega od namišljenih napadalnih psov. Napol mrtev in krvav se je sredi razbitega ogledala zgrudil na tla. Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno pomahal z repom, bi ga vsi psi sprejeli prijazno.

 

mamamia

Sporočilo je spremenil(a) mamamia dne 14. 2010 09:46

14. sep 2010 10:22

Ežoj 

Mamamia  

 

naor

14. sep 2010 10:36

ežoj je napisal/a:

Kulinarika ( in posebej okusi ) ni egzaktna veda ( sem hotel napisat bolj po slovensko, pa se ne spomnem besede ) ežoj

Še SSKJ je ne najde:

eksákten  -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ) 1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda 2. natančen, točen: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje eksáktno prisl.: eksaktno dokazati, povedati ♪

14. sep 2010 11:55

Hvala za odgovore. zzak1977 tudi jaz prisegam na pravi žar z ogljem, ampak za to je potreben čas in "gušt", kjer kakšno pivce ne sme manjkati. Priznam, da je čevapčiče peči na plinskem žaru z železno ploščo katastrofa, zato pa je plošča odlična za ribe, lignje, zrezke ... Ne vem, kako bi pekel lignje na rešetkah. Pri moji "polomiji" z zadnjimi lignji je bila najbrž kriva premalo razgreta plošča, sicer pa jih pripravljam podobno kot mamamia (hvala za recept - le redkokateri mojster žara izda svojo skrivnost). Lignjev pa ne solim, se mi zdi, da nosijo dovolj soli že v sebi. Kar pa se podtematike tiče, podpiram, da forum poskuša obdržati ustrezno raven komunikacije. LP Boris booris

14. sep 2010 12:16

Preden sem ga nehal uporabljati, sem ploščo segreval na polno več kot pol ure. Pa nisem mogel spečt steaka. Bom nabavil drug plinski žar spomladi, upam da bo bolje, da bo vsaj približek pravemu na oglje. Drugače pa daš na žar kako litoželezno ponev in notri spečeš lignje, zelo pomembno se mi zdi, da se žar zapre, da še skrajšamo čas pečenja in da se stvari ne izsušijo. Pivo mora biti zraven vsakega žara, mogoče v tem primeru kak kozarček domače malvazije, ni čudno da so bili malo gumasti :)