Pomagajmo ljudem v stiski

5. feb 2015 8:35

Jaz pa sem žleht. Pri dobrodelnosti gre na obeh straneh za zaupanje in prav bi bilo, da bi ga obe strani gradili, ne pa rušili (velja za besede in dejanja). Seveda se dogajajo grde stvari, tako kot povsod se tudi na Rdečem križu, Karitasu in kar je še dobrodelnih organizacij, znajde tudi kdo, k tja ne spada na noben možen način. Tako kot se tudi na Rdeči križ in Karitas po pomoč pripeljejo ljudje, ki so potrebni vsega drugega prej kot pomoči, ponavadi tistih, ki sami komaj vežejo konec s koncem. Imam dve sorodnici, ki delata na Karitasu in njune zgodbe o nekaterih pomoči potrebnih ti prav tako postavijo lase pokonci kot ta, ki si jo ti napisala. Veliko bolj bi pomagalo, če bi se z gospo iz doma obrnili na vodstvo RK in prosili, naj stvari malo raziščejo - verjemi, velika večina tam se zelo trudi in niti malo jim ni do tega, da taka gnila jajca uničujejo njihovo delo.

5. feb 2015 9:29

Žalostno je, da se takšne stvari dogajajo v organizacijah, ki jih nekateri žal krvavo potrebujejo in se k njim obračajo po pomoč, drugi pa jim zaupajo, da bodo darovane stvari prišle v prave roke. Sama imam že par zelo negativnih izkušenj, zato svojih stvari več k njim ne nosim. Rada odnesem v trgovino z rabljenimi stvarmi, kot prostovoljka pa sem spoznala tudi precej ljudi v stiski, z nekaterimi smo navezali stike, tako, da obleke skoraj vedno oddam direkt novemu lastniku v roke.

5. feb 2015 9:57

Ko pomagam, pomagam direktno, torej v roke tistemu, ki potrebuje pomoč. V delo dobrodelnih organizacij sicer zaupam, plevel najdemo v vsakem žitu in verjamem, da so to bolj izjeme. A ker poznam kar precej ljudi, ki potrebujejo pomoč, jo dam njim. Kdor hitro da, dva krat da.

5. feb 2015 10:38

Naj omenim še eno zgodbo. Prijateljica, stara 25 let je nepričakovano umrla. Imela je čudovita oblačila, saj je bila mama šivilija. Vedno je bila lepo urejena in oblačila so bila unikatna.

Njena mama se je odločila, da bo oblačila podarika Rdečemu križu, saj je želela s to gesto pomagati nekomu, ki si oblačil ne more kupiti. Kaj nitro je ugotovila, da so oblačila romala k njeni sosedi, sosednji blok, ki je polna denarja, je pa imela prijataljico prostovoljko na RK. Tako se tam dela.

To me je izučilo za vedno. Če imam cunje, ki jih ne potrebujem, dam v vrečko in osebno dam nekomu, ki jih potrebuje. Če je potreba, tudi pošljem po pošti in je ptt moj strošek.  V noben kontejner ne mečem, samo osebno podarim. Žalostna zgodba je, da prostovoljke prvo poskrbijo zase, zato mora biti vse iz čistilnice,  tako, da dobijo vse TIP TOP čisto. Verjamem, da to ni povsod, mene je zelo prizadelo. Verjamem pa, da nas je dosti takih, ki smo srčni in znamo prisluhniti nekomu, ki mu je hudo. Pa najsibodo to cunje ali hrana.  Jaz s tem, ko nekomu pomagam, bogatim sebe. Ta občutek je neprecenljiv.

5. feb 2015 12:32

Tudi sama sem že slišala zgodbice, da nekateri prostovoljci pri RK najlepše kose odberejo zase. Možno seveda je, ker se zraven pritaknejo tudi ljudje, ki vidijo v tem delu predvsem lastne koristi (ne samo pri RK, tudi drugje). Ne bi pa to smelo ljudi odvračati od darovanja.  Če je oblačilo še primerno za nošenje, je vseeno bolje, kot da gre v odpadke. Me pa pri tem boli ali jezi, če taki prostovoljci mislijo, da je za pomoči potrebne vse dobro. Tudi oni bi radi imeli kaj lepega. Sama  pri tem, kaj dam naprej in kaj ne, dobro premislim.  Tisto, kar se že meni zdi neuporabno ali nevarno za uporabo, ali slabe kvalitete, dam raje v smetnjak. Taka je bila recimo nedavno ena polnilna baterija, ki jo je ob polnjenju napelo.  Delovala je še, vendar, če se je meni zdela nevarna, je ne morem podtakniti nekomu drugemu, niti centru ponovne uporabe.

5. feb 2015 12:56

Ko sem nazadnje nesla na RK, sem že ob prihodu opazila Snagin tovornjak, v katerega je delavec na vozičku vozil ogromne količine oblačil. Na moje začudenje mi je pojasnil, da ljudje prinesejo "svega i svašta" in je dobro samo še za v smeti. Me zanima, zakaj uslužbenci ne zavrnejo take robe in jim rečejo, naj sami vržejo v kontejner, ne da RK najema smetarski avto. Sama sem prinesla eno veliko vrečo lepo urejenih oblačil in nisem je hotela dati v košaro, kjer so bila druga oblačila. Rekla sem mu, naj si pač kdo od njih vzame, če ne bo kdo drug hotel, da bom pa jezna, če bo vrgel med umazane stvari, saj sem prinesla oblačila, ki jih nekdo lahko še dolgo nosi. Od tedaj ne grem več na RK, me je vse minilo. In dam kot so dekleta že zgoraj napisala-samo osebno.Ta dogodek sem že nekje opisala, a vsakič se spomnim, ko kdo omeni RK. Prav tako se spomnim, kaj so pisali in govori, ko so bile poplave v Bosni, ljudje so nosili vse od na novo kupljenih izdelkov do sto let stare krame, ko so čistili kleti in podstrešja. Tudi na tej strani pulta je vse sorte. Včasih pa po liniji najmanjšega odpora vržem kaj tudi v Humano, samo, da ne gre vse na smetišče zgodovine. Mi je vseeno, četudi v kakšni drugi državi predelajo in še uporabijo. Sem vneta zagovornica ločevanja odpadkov in me je lani prijetno presenetila Snagina poteza, ko ni bilo v decembru računa za odvoz smeti. Tudi moj prispevek k velikemu ločevanju Ljubljančanov je zraven.

5. feb 2015 14:00

Saj to je!  

Na eni ali drugi strani se najdejo ljudje, ki v glavah nimajo poštimanega pojma dobrodelnost. Čisto verjamem berny, da je med darovanim marsikaj, kar bi bolj spadalo na smetišče.  Spomnim se, kako sem pred leti dobila preko znancev od znancev rabljena otroška oblačila. Sama sem pri oddaji naprej gledala, da je bilo ne samo oprano, tudi pošito in da trajno zaflekanih oblačil nisem dajala zraven.  Skratka v takem stanju, da se jih je lahko takoj obleklo in nosilo.  Pri teh podarjenih sem pa porabila kar nekaj časa, da sem zašila spuščene šive, zamenjala pokvarjene zadrge in prišila manjkajoče gumbe.  Pa še ni se mi ni zdelo prav, da se zmrdujem nad podarjenim .

Cila

5. feb 2015 14:44

Berny, moraš vedeti, da nas večina tistih, ki z najboljšim namenom in ustrezno "robo" prikorakamo na RK ali Karitas res ne moremo verjeti, da se lahko nekdo, kaj šele toliko ljudi obnaša najmanj primitivno, da ne rečem žaljivo, če si sploh drzne prinesti za pomoči potrebne takole smrdljivo robo. Zato sem tudi napisala, kako je bilo s prinašanjem blaga za poplavljeno Bosno. In zdaj tudi veliko več vem o pomoči za pomoči potrebne ljudi in zato zaobidem uradne institucije in darujem direktno. Žal. Tebi pa verjamem, da vas je veliko dobro mislečih in pridnih, požrtvovalnih prostovoljcev in tudi v mojem imenu hvala.

5. feb 2015 16:23

Spoštovana gospa tudi moj namen ni bil blatiti prostovoljce humanitarnih organizacij, kot sem napisala, to je moja izkušnja z RK. v našem kraju, še enkrat naj napišem, vso spoštovanje tistim, ki še opravljate svoje delo s srcem. Vem kako je s prostovoljstvom, sama sem tudi prostovoljka, delam z ljudmi s posebnimi potrebami, mogoče mi uspe, da dobim službo. Tudi sama se soočam s problemi, ki jih vi rešujete, kako plačati položnice in preživeti, vendar, ko se  vračam domov s prostovoljnega dela,  vem, da so moji problemi minimalni v primerjavi z zgodbami, ki jih doživljajo ljudje s katerimi delam. Kot je napisala ena gospa, da je med vsakim žitom tudi plevel. Vedno so dve plati na eni in drugi strani. Sama dobro vem, da ni na vseh RK. isto, ampak pri nas je porazno. Vem tudi kakšen je občutek, ko ti nekdo ponudi pomoč in misli, da, če si siromak, si bedak in je za takšne vse dobro, pa naj bo plesnivo, umazano, strgano... Toliko z moje strani, vse dobro vsem.

5. feb 2015 16:39

Razvno zaradi takšnih dogodkov, kot jih opisujete tule, sem sama prenehala prostovoljno pomagati na RK. Od tega, da so si dame taboljša oblačila (ki bi jih lahko kakšna gospa ali gospodična mirno oblekla za razgovor za službo - se pravi, da so bila super ohranjena) razdelile v momentu, ko so prispela, do tega, da se je ogromno hrane, namenjene kot pomoč ubogim (joj, kako me zbode ta beseda, ampak na žalost ta trenutek ne najdem boljše) znosilo domov, ribje konzerve naprimer, kot hrana za mačke (ja, vem...) in še bi lahko naštevala. V človekoljubne organizacije sem izgubila zaupanje. 

Družina z eno plačo (minimalno) ni dobila pomoči v hrani, ker jim ne pripada, pa potem je paketov zmanjkalo (ko sem šla preverit, sem videla vsaj 50 sestavljenih paketov, ki pa so bili rezervirani!, čeprav so pomoč kao že razdelili potrebnim), a poznam družino, ki se preživlja izključno s hrano z RK - na mesec dobijo tudi do 60 kg testenin in riža, pa 2 platoja mleka itd. 

Več ne bom napisala. Verjamem, da je kje kakšna izpostava RK, ki deluje v skladu s statutom in z namenom pomagati, a ni povsod tako. 

Ajde, zdej pa navalite na mene, ker šinfam.