Diplomo imam, pa vendar sem nezaposliva oseba

27. jun 2014 0:54

 Rimljanka, skoraj v vsem se strinjam s tabo, a z moje strani je še en vidik odhajanja otrok v tujino. Ko si mlad, te razdalje ne motijo. Starši, ki ostanejo sami doma, pa pogrešajo bližino in kasneje tudi pomoč svojcev. Skyp vsega ne more nadomestiti. 

Zaplankanost ali odprtost v svet - vedno bolj pogrešam tudi drugačen pogled na svet, ne samo skozi prevod iz angleščine. Kot da smo zdaj že ograjeni s tem jezikom? 

Uvoz učiteljev - veliko znanja je na svetu, kaj vse bi lahko uporabili. Za to bi bila potrebna večja raziskava, bolj odprt razgled na svet, kot ga imam jaz. 

27. jun 2014 9:05

Katrca11, malo me je zbodlo tisto "kasneje tudi pomoč svojcev" ... Nikdar ne bi otrok skušala zadržati doma zato, da bi mi na stara leta pomagali. Ne moremo jih nenehno zadrževati v domačem gnedu, morajo odleteti ...

Nekateri so bolj tradicionalisti v smislu, da je treba storiti vse, da ostanejo otroci doma, nikakor da gredo v tujino. Morda zaradi tega, ker je bila tujina še pred 20 leti tako zelo nedoselgjiva, predvsem zaradi časa, ki si ga potreboval za pot sem in tja. A to se je drastično spremenilo, danes si v enem dnevu z enega konca sveta na drugega, iz evropskih mest si v Sloveniji v nekaj urah. Plus še vse ostale odprte možnosti, ne le potovanja pač pa komunikacije. Ko je ves svet posatl res samo ena globalna vas.

Sin je zdaj pokazal interes, da gre delat ven. Sicer je po duši zapečkar in zato ga nikdar nisem silila, da bi šel ven, čeprav je bil izjemno nadarjen za nekaj, s čemer bi še kako lahko uspel, in je imel vse možnosti. ZDaj je sam prišel do spoznanja, da bi v tujini lahko naredil korak naprej v delu, ki ga opravlja (ni diplomiranec, študija ni zaključil, a je službo za nedoločen čas  vseeno dobil, čeprav dela nekaj povsem drugega kot je študiral). Zdaj čaka na zaključni pogovor ...

Sem za to, da mladi odhajajo ven. Ne zaradi jeze in razočaranja nad domovino, ampak zaradi pridobivanja izkušenj, širjenja obzorij. Sama pred leti nisem izrabila priložnosti (prednost sem dala športu ...) in ne vem, ali naj mi bo žal ali ne (v bistvu mi ni, čeprav včasih pomislim kaj bi bilo če bi bilo ...).

Zato tistim, ki tu ne najdejo dela, toplo priporočam, naj pobrskajo po internetnih straneh z informacijami o delih, ki se najdejo v tujini. Ker nekaj se najde. Je pa tudi tole res: kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor.

In en del vmesnega pisanja avtorja te teme mi je nekako v enem delu izzvenelo tako, kot da išče izgovore.

27. jun 2014 9:33

Jaz sem končala kvalitetno šolo, v kratkem bom zagovarjala mag. delo, sem iznajdljiva, pridna in nekonfliktna. Kljub temu bom ostala brez dela, zaradi strogih varčevalnih ukrepov pri nas, med katere spada tudi zmanjševanje št. zaposlenih. Že več kot 2 leti in pol sem zaposlena za določen čas (ja v istem podjetju, na istem delovnem mestu). Delo mi je všeč in bi ga želela še nekaj let opravljat, vendar.....Hja, težko je danes za nas mlade. Za starejše pa še težje. Jaz bom že nekako, sem še mlada in pripravljena delat marsikaj (ne razmišljam na način, da bi morala biti na pomembnem in dobro plačanem delovnem mestu samo zato, ker imam izobrazbo) moji sodelavci so tudi čez 50. Kje bodo oni našli zaposlitev, se sprašujem?

V tem času, ko se mi izteka pogodba (imam še nekaj mesecev) pa pridno iščem možnosti drugje. Saj so, samo ne sme se jamrat, ker zjamranega človeka noče nihče za sodelavca. In ne obupat.

27. jun 2014 10:47

Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.

Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.

Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.

Kahlil Gibran

27. jun 2014 11:57

Ne samo, da od majhnega v knjigah tičiš (kot je rekla tvoja mami), zdaj jih celo prepisuješ (ji moram povedat) .

Zelo lepo je to tisti možakar napisal in super bi bilo, če bi tole postalo obvezno branje ob porodu, pa potem na vsakih par let spet...

27. jun 2014 13:48

Ojej, ognjič, pa saj sem napisala spodaj, da je avtor Kahlil Gibran....

lp

27. jun 2014 13:55

Pa saj pravi, da prepisuješ

Se strinjam, to bi mame morale imeti v vsakoletnem obveznem čtivu.

lp

27. jun 2014 14:04

Dekleta, smetimo!!!!

lp

27. jun 2014 14:13

Ob vsem, kar je že bilo napisanega, se mi to niti ne zdijo kakšne velike smeti...

28. jun 2014 5:37

Kje pa piše, da želim otroke omejevati? Razmišljam, da bodo otroci raje in večkrat prišli na obisk domov, bolje se bomo razumeli, če jih ne bom na silo držala pri sebi, če jim ne bom dodatno breme.  Pogrešam jih pa lahko, tudi, če jim tega ne povem, ali ne?