Prvošolček

5. mar 2014 21:12

Mama ve več, kot učiteljica milijontim otrokom iz nekega zapovedanega programa, mama je z dušo, srcem, telesom in z vsemi vrednotami vzor svojemu otroku, mama je dar, ki ga nihče otroku ne more vzeti, mama je tisto, kar mu nihče, v nobenem sistemu, s še tolikimi vzgojnimi normami ne more dati. Zavedaj se, mama je samo ena, verjetno veš, saj jo imaš, ali pa si jo sigurno imela.

5. mar 2014 21:47

Meni pa ni všeč obkladanje s tem, kdo je mama in kdo ni. V bistvu je to prav podlo, ker ne vemo, kaj vse je kdo dal v življenju čez, da bi postal mama. Kar se mene tiče, je to enako, kot hudo bolnemu rakavemu bolniku v fris metat, da nima kaj govorit o želodcu, prostati, dojkah...ker gnida nemarna o tem nima pojma, zato je pa bolan-a.

Včasih je pa tudi treba zlobo malo v kraj dat in parkrat vdihniti, predno pišemo takšne pritlehne.  Prav žalostna sem ko berem, koliko zlobe zmorete . Velja tudi za kakšne druge teme. In vem, da tudi jaz marsikaj napišem, ampak iz takšnih zadev se pa res nikoli norca ne delam. Itak nas ali naše bližnje ponavadi ravno to potem prizadane.

5. mar 2014 22:28

No, včasih je mama z vsemi temi lastnostmi, ki jih je naštela babka1951, lahko v škodo otroku, ker vidi samo kako je zlat in priden, dejanskega stanja pa ne. Zaenkrat je moj otrok še tako majhen, da nimam teh izkušenj, tudi z vrtcem ne, vendar iskreno upam, da ne bom preveč zaščitniška do njega, ker mu s tem ne bom delala nobene usluge. Babka1951, to kar opisuješ, je v veliki večini tako, niso pa vse mame take, žal. So primeri, ko otrok več utehe in podpore najde v učiteljih.

5. mar 2014 22:30

Ni nujno, da ve mama več, mama le drugače občuti kot učiteljica. A le za svojega otroka. In včasih s tem svojemu otroku ne dela prav velike usluge.

Nisem pristaš poveličevanja mater za vsako ceno. Zato mi tudi materinski dan nič ne pomeni, ker diskriminira ženske brez otrok. 

Osmi marec, to pa ja. Za ta datum vsaj vemo, da so se ženske borile za svoje pravice, ki so jim utrle pot izza štedilnika. In še od kod.

In še to - tudi pri učiteljicah je tako kot v vseh drugih poklicih - so dobre in slabe, čuteče in neobčutljie, spretne in manj spretne, avtoritativne in prijazne ... A vendarle učijo naše otroke in treba jim je ponudit roko. Ker one učijo, starši oa vzgajamo. Če to počnemo skupaj s šolo, lahko uspemo. Če pa vlečemo vsak na svoj konec, potem pa ...

5. mar 2014 22:43

Ognjič, prav rada sem te spremljala in še enkrat dobro preberi, kar si sedaj pisala...nič slabega... želim le, da si do vseh članic in članov na tem portalu objektivna... če imate nekatere na tej Kulinariki daljšo kilometrino od drugih, s tem še ni rečeno, da imate v vsem prav in da samo vi lahko odločate, kaj kdo lahko napiše, ko vam kaj ne paše napadate drugače misleče. Morda bi bilo dobro, če vrhnji zapis še parkrat prebereš, pa boš dojela, kje se zbira zloba in boš znala nekoč ločiti pleve iz semena. Žalostno je, ker podlosti, zlobe in prilehtnostni ne vidiš povsod, če pa misliš, da bolezen izbira, koga bo napadla, se pa globoko motiš, ti iz srca želim, da te grenke izkušnje ne doživiš. Veš včasih je bil pregovor: " Za dežjem, vedno posije sonce. " pa se je tudi to malo spremenilo in je nastal še eden: " Naj sije še tako sonce, vedno za njim pridejo tudi črni oblaki ".

Zdaj pa hitro par zasebnih sporočil, pa znova v napad, bom preživela, jaz se ne vdam prav hitro

5. mar 2014 23:07

Še to bom napisala, jaz s svojim otrokom nikoli nisem imela izkušenj, da bi njegovo ime viselo na tabli, niti imena mojih vnukov tam še niso visela, če pa bi si to neka pedagoginja dovolila, bi zahtevala od nje, da si vzame čas za pogovor, nikogar ne zagovarjam, nikomur pa tudi ne dovolim, da si jemlje neke svoje pravice...

6. mar 2014 1:27

Tudi mama je samo človek, pa če je desetkrat mama. Vsak človek se v danem trenutku odloči, kakor se pač najbolje ve in zna in misli, da je dobro naredil. Sposobnosti ljudi so pa različne. 

Otroke dobro pripraviti na uspešno življenje je dolga in težka šola, otroke delati pa zna ves svet, od kraljev do siromakov, od  učenjakov do nerazgledanih,  od delavnih do zabušantov. 

6. mar 2014 8:10

Mamamia in Ognjič

6. mar 2014 8:36

babka, jaz zelo dobro preberem, kar napišem (tam v svojem zapisu sem eno vejico pozabila dat) in tudi pri tako resnih temah, kot se je zdaj razvila, še enkrat, predno oddam post. Ne bi pa to škodilo tudi tebi, ker zadnje čase pišeš precej na horuk in nato, ko dobiš odziv, kar nekaj brcaš in podtikaš besede, ki jih nihče ni napisal. In prav bi bilo tudi, da se naučič debatirat/izmenjevat mnenja in sprejemat, če kdo razmišlja ali dela drugače kot ti (kot npr. tam pri varčevanju). Ker nekdo vidi iz ene strani kozarec na pol poln, drug pa iz druge strani kozarec na pol prazen. In ne podtikaj mi, da delim na ljudi s kilometrino na tem portalu in na tiste druge.

Pa še enkrat bom povedala svoje mnenje: zelo podlo se je norčevat iz žensk, ki niso mame in jih etiketirati s svojimi nebulozami. Kako naj se pa branijo? A  naj pišejo zdaj tule, koliko spontanih splavov so imele, koliko ur so preležale v nemogočem položaju pri hormonskih terapijah, koliko let so upale...??? In se bo našlo tukaj en kup duhovno navdihnjenih s tolažilnimi besedami, ali pa, ker je SLO majhna in se med seboj precej poznamo, bo kakšna znanki na ulici glasno razlagala: "Lej to je pa una, ki je imela 13 splavov in bila 7 x na umetni oploditvi...". In enako podlo je etiketirat rakave bolnike, prav nobene razlike ne vidim.

Izkušenj iz gornjega odstavka imam pa dovolj. Gotovo me ravno zaradi njih tako razjezijo takšni podli prispevki.

Kar se zs-jev tiče: marsikaj od javno napisanega mnogo bolj sodi tja.

Se ponovno opravičujem za smetenje in svojo debato tu zaključujem.

6. mar 2014 8:38

Ja, naj raje mame učijo svoje otroke, kot pa te nevedne tršice, ki itak nimajo pojma, kaj delajo!

Mogoče bi bilo dobro, če bi uzakonili, da mora biti vsaka 'tršica' hkrati mamica, al pa raus iz učiteljskega poklica. Ker očitno so vse brez duše, srca in telesa ter si še predstavljat ne morejo, kako se frocu nudi podpora in se mu omogoči osebno rast.

Kvečjemu, moja 'opažanja' iz šolskih dni: mlajše 'tršice', kot smo jih klicali, so imele ogromne težave vzpostavljati avtoriteto in so dejansko skušale 'krotiti' razred, tako da so z dnevnikom udrihale po mizi (naš se je zaradi tega skoraj preklal na pol, hehehe), medtem ko so starejše gospe veteranke in pa večina 'laid back' tršič in tovarišev mir vzdrževali brez večjih težav.

Še zlasti se spomnim neke gospe okoli 60-ih let, pri kateri je bila taka tišina, da si lahko čričke slišal, pa ji v bistvu ni bilo treba skoraj nič narediti...če pa si je kdo kdaj vse eno upal klepetati med poukom, ga je pa srepo gledala toliko časa, dokler ni ombolknil kot jagenjček (ker se je pouk pač dejansku ustavil, dokler ni zadevni otrok prenehal govoriti), potem ko so ga sosednji učenci opozorili, da je tarča ubijalskega pogleda xD. Spet drugi so vzpostavljali mir tako, da so enostavno poučevali na zelo zanimiv in aktiven način, tako da je redko nastajal nemir. Se je pa tudi dogajalo, da so nekateri učitelji imeli vzpostavljen neke vrste teror, bodisi s kričanjem ali pa celo grožnjami (a to je ponavadi delovalo samo pri moških učiteljih, mlajše učiteljice so lahko kričale na ves glas, pa ni kaj dosti zaleglo na dolgi rok). 

Je pa še kako res, da ni vsak za učitelja. Določeno mero 'karizme' je še zlasti v tem poklicu dobro imeti, oziroma učencem ne smeš dovoliti, da dobijo 'the upper hand', in da je ful očitno, kako se na vse kriplje matraš vzpostavljati red.

Life is war against boredom~