Kako kužka navaditi na čistočo

20. apr 2013 20:27

Verjana je zadela žebljico na glavico.

En kup tem o navajanju na sobno čistočo je na forumu, ki ga je navedla že Cila
http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,291.0.h

To ni noben hud projekt, če imaš:

- vztrajnost in doslednost

- čas in voljo

- in željo po spremembah

Kar se nauči pasjega mladiča, je moč naučiti tudi odraslega psa. Vendar je treba delati. Vprašanje je, koliko so lastniki pripravljeni spremljati gibanje psa po hiši, "loviti" opozorilne signale, ki nakazujejo željo psa po opravljanju fizioloških potreb in ob vsakem opaženem znaku, da se bo pes zdaj zdaj polulal, psa prijeti, ga položiti na plenično predlogo in ga po uspešno opravljeni potrebi na pravem mestu močno pohvaliti, nagraditi s priboljškom itd.

Vsekakor je bistveno boljša in za psa in lastnika bolj normalna odločitev, da pes svoje potrebe opravlja zunaj, a v tem primeru ... eh, bolje da ne začnem komentirat ...

Če se že ne znate drugače odločiti, da navajajte na plenično predlogo v enem kotičku stanovanja. Omenjaš sicer "ogromen balkon" a dvomim, da bosta imela lastnika tudi pozimi odprta balkonska vrata, da bo pes lahko sam odšel tja lulat, tudi če se na to navadi.

Drugo vprašanje je, kdo pa sedaj čisti za psom po vsem stanovanju, če sta lastnika toliko onemogla, da psa ne zmoreta peljati na vrt? Si ne predstavljam 90 let stare gospe non stop na kolenih drgniti lužic in kupčkov, res ne.

Omenjaš, da "ne mara na sprehode". Ja, v tem primeru mu morate pomagati spoznati zunanji svet, mu narediti sprehod zanimiv in zabaven! Sprehod s psom ne pomeni samo pripeti ga na povodec in karakati z njim do nabljižje točke, kjer bo opravil svoje potrebe, potem pa marš nazaj. MOrda zunanji svet tako slabo pozna, da se preprosto vsega boji, zato pa se upira.

Postopnost, spodbuda, nagrada za sodelovanje, učenje pravih vedenj v različnih situacijah, to je ključ za uspešno sobivanje psa z vodnikom in ne samo "ga imeti rad".

Če ga pelješ kdaj na sprehod ti, se potrudi, da si bo sprehoda želel. Vzami s samo peščico koščkov mesa ali sira, njegovo ljubo žogico, pa ga spodbujaj in ga na začetku nagrajuj za vsakih nekaj prehojenih metrov s tabo na povodcu. Naj se nauči, da bo za sodelovanje z vodnikom nagrajen, pozneje bo zanj že samo dejstvo, da se gre na sprehod, nagrada.

Potem, ko prideta iz hiše, mu parkrat vrži žogico, ukvarjaj se z njim pogovarjaj, pokaži mu veselje, zadovoljstvo da je s tabo. Pes rabi interakcijo s človekom, tudi na sprehodu.

Pes pač ni kanarček, ki bi ga človek lahko imel v kletki in ga cele dneve občudoval, ne da bi se mu bilo potrebno fizično angažirati zraven. Kaj bo, če gospod in gospa zbolita, imate pripravljen scenarij, kdo bo poskbel za psa, če bosta morala recimo v bolnico ali kaj takega, kdo bo takrat čistil lužice in ga hranil?

Vem da tole zveni hudo zoprno in "pridigarsko", a naprtiti odgovornost za mladega živahnega psa obnemoglima lastnikoma ni prav nič pametno. Obnemoglima pišem na podlagi tega, ko je uvodnem postu podatek, da že gospa tako težko hodi, da psa pač ne zmore voditi ven ... Pes je družabno in radovedno bitje, ne predstavljam si točno, kako je lahko zadovoljen zgolj v tekanju za žogico v stanovanju. Tudi majhni psi so psi, enako kot veliki rabijo fizično in mentalno stimulacijo za dober razvoj, zato bi bilo res prav, da najdete neko možnost, da se s psom vsaj še eno uro dnevno ukvarja nekdo, ki zmore tek, hojo, ki  bo psa peljal še v kako drugo okolje itd.

20. apr 2013 21:52

Naj postane obvezno branje za vse bodoče pasje lastnike!

21. apr 2013 10:23

MamaF,

21. apr 2013 13:08

Malo se bom še navezala na temo, da ne bo izpadlo, kako žleht in zoprna babnca sem, da dedka in babici še kužka ne bi privoščila - za veselje.

Res je, psi so človeku krasni spremljevalci, starejšim ljudem dajejo vsakodnevno dozo naklonjenosti in ljubezni, kar je še posebej pomembno, ko je človek gibalno manj sposoben in gre težko v družbo drugih ljudi ali v naravo. Dokazano je, da druženje z živalmi pozitivno vpliva na  telesno in duševno počutje ljudi. V ta namen se v vedno več krajih izvaja t.i. terapija s psi, kjer se posebej usposobljeni terapevtski pari, človek+pes, srečujejo z ljudmi v domovih ostarelih, zavodih in ustanovah za otroke s posebnimi potrebami, invalidi in podobno. Že samo opazovanje ali božanje štirinožnega prijatelja ljudi sprosti in osreči, da ne govorimo še o vseh drugih koristih, ki jih tako druženje prinaša. Pri posebej vodeni negi in igri s psi uporabniki razvijajo svoje motorične in senzorične spretnosti, nekaterim otrokom, ki imajo težave z branjem, pomaga prisotnost psa, da mu sproščeno "berejo pravljice", brez strahu pred neuspehom in še bi lahko naštevali.

Nikakor ne zanikam, da je zgoraj omenjenima gospodu in gospe mali kosmatinec zagotovo prelepa popestritev v njunem vsakdamu in da jih vežejo močne vezi prijateljstva in medsebojne naklonjenosti.

Toda obveze, ki pridejo v hišo skupaj s kužkom, so lahko pri ljudeh, ki so v letih, ko je že skrb samo zase velik napor, prehudo breme.

Zato bi vsem, ki imajo podobne težave zaradi bolezni ali starosti, pa bi si želeli živalske družbe, priporočala, da se namesto za psa odločajo raje za muco. Seveda se je treba ukvarjati z vsako živaljo in mora biti odločitev za katerokoli živo bitje premišljena, tudi v smislu financ, prostega časa, varstva med odsotnostjo itd., a kar se tiče "zahtevnosti" v smislu vodenja na sprehode, šolanja, vzgoje itd., je mačka v primerjavi s psom nedvomno bolj "udobna" partnerica.

Mačke tudi izljučno v stanovanju živijo zelo srečno življenje, če le dobijo dovolj pozornosti, ko jo želijo, sicer pa se lepo navadijo opravljati potrebe v sobno stranišče, lastnikom nudijo ure in ure zabave, ko jih ponudimo mahno igračko na vrvici, umetne miške ali še bolje, v družbi še ene mačke, sploh pa so mojstrice cartanja in izkazovanja naklonjenosti človeku na skrajno privlačen način - tudi človek v invalidskem vozičku ali na postelji bo lahko z mačko v naročju užival v ljubečem odnosu, ne da bi imel slabo vest, ker živali pač ne more voditi na redne sprehode v naravo.
Tudi za negovalca/oskrbovalca osebe, ki rabi pomoč, je bistveno lažje redno čistiti samo mačje stranišče kot pa skrbeti za redne sprehode psa.

Vsekakor pa moramo prav vsi, ki se kadarkoli odločamo za družbo domače živali, dobro premisliti ne samo, koliko si kosmate/pernate itd. družbe želimo, temveč tudi, kaj lahko neki živali sploh "privoščimo" v smislu izpolnjevanja njenih potreb napram našemu življenjskemu slogu.

21. apr 2013 13:13

Se trikrat podpišem pod mamoF (za vsako mojo mačko enkrat )

lp

21. apr 2013 18:57

Itak, da je mamaF zadela v črno.

Tisti, ki so starima človekoma, ki se, tako razberem, tudi gibljeta ne več ravno zlahka, bi jima potem morali kupiti buldoga, ki je hišni pes in miren in lenoben, ne pa živahnega in trmastega pekinezerja. Naj zdaj tisti, ki so za darilo poskrbeli, poskrbijo tudi za darilo samo.

Saj, po toči zvoniti je prepozno, pa vendar.

21. apr 2013 20:17

Hm,mogoče še tole .

Pri sprehajanju se je mogoče dobro obrnit na kakšno društvo,mogoče na skavte,tabornike.

Marsikatera šola ima tudi krožke,kjer učenci,dijaki pomagajo starejšim.Malo povprašaj v bližnjih šolah :).

lp

22. apr 2013 4:08

mamamia, ko že omenjaš buldoga - tegale si že videla?

http://www.youtube.com/watch?v=qh8j2-1XgAA

Sicer pa ... tudi na videz ležerni buldog je pes in brez izhodov iz hiše bi bilo njegovo življenje precej "revno"