Varčevanje- banka ali nogavica

9. dec 2012 22:14

Naj mi nekdo posvečen razloži, zakaj zakonodaja ne predvidi nek limit, ki bi ljudem omogočil varno varčevanje brez sankcij v zvezi z vrtci, dodatki itd. A imamo res take strokovnjake, ki vidijo v prihranku par deset, ali sto, ali pa magari tudi tisoč evrih bavbav, bogatega človeka, ki si pa res privošči. Madonca, me pa res pogreje, a so tile naši zakoni res tako leseni, ne čutijo življenja ljudi. Bogati se ve kdo so, ve se tudi, koliko denarja pomeni bogastvo. Ja saj kakšnega jurja pa ja morš imeti za vsak slučaj, saj se lahko zgodi karkoli, menda res ne bomo vsi skrivali denarja v štumfih. Res ne razumem naše politike. Država sama sili ljudi k neumnemu varčevanju, k skrivanju. In nenazadnje. Včasih so bili osebni podatki tajni, prav tako denarne vloge. Od kdaj velja zakon, ki dovoli vpogled v tvoje najbolj skrite zadeve?

Hvala za odgovor!

10. dec 2012 8:47

Imeti prihranke na banki in obenem prejemati socialne pomoči mi nekako ne gre skupaj .

10. dec 2012 9:59

Hedonist, če je komu upelo kaj prihraniti, mu sigurno ni s pomočjo socialne pomoči. Da mi je uspelo pri plači mesečno vstran dati kak evro, sem jo morala spretno obračati. Če ti bo crknil gospodinjski aparat, si ga boš kupil z soialno pomočjo ali ga boš vzel na puf? Jaz ne, ko kaj imam dam kolko se pač zmore na stran, da imam za hude čase, popravila ali kaj nepričakovanega. Prihranki pa če so, so najbrž od prej....če se pa kdo znajde in hodi na črno delat poleg socialne, je pa zato kriva država in vsaka mu čast, da se znajde, naj mu dajo legalno službo.....pa brez zamere.

10. dec 2012 10:11

Ljudje božji, ne mešajte no, jabolk in hrušk.

Preden nadaljujem, izhodišče je naslednje:

Ko je govor o osebnih financah, se je pač treba obnašati odgovorno. In se tega naučiti in vseživljenjsko učiti. Kdor nima kontrole nad svojimi osebnimi financami, ima precej slabo kontrolo nad svojim življenjem, ne glede na to, kako je ta trditev komu všeč ali pa ne. Ne glede na to, "kako komu leži matematika ali pa ne" in ne glede na še kak ne posebej domišljen izgovor.

Gremo po vrsti: Obrazci za vrtec - tu je od občine do občine različno. V precejšnji odvisnosti od spretnosti občine. Tam, kjer znajo malo bolj upravljati z budžetom, lahko občina daje večje subvenicje, tam, kjer tega ne znajo, je materialna resnica ta, da morajo starši prispevati relativno večji del za vrtec.  In tu sicer lahko bentite nad ukrepom, ki je pred šestimi leti pocenil vrtce, potem pa spet udaril od skoraj iste ekipe v drugo smer - ampak to pri položnicah ne bo imelo haska. Enostavno ni druge, da človek, ko dobi obrazec v izplnitev, premisli, za kaj se ta obrazec uporablja in kaj bo sporočal in kakšne bodo posledice.  Jaz sicer Zzakovega obrazca nisem videla. Sem pa jih nekaj videla in po navadi smo (ker sem tudi že kakšnega pomagala izpolnjevati) povečano premoženje tolmačili kot večji investicijski odliv, kar je povzročilo manjšo mesečno likvidnost in zaradi tega prosili, da se ne poviša višina plačevanja. Pa je po navadi uspelo.

Tolmačiti to, da bi odprtje varčevanja za otroka za sabo potegnilo še kakšen višji prispevek in da za to se pa ne bo varčevalo - c'mon, to je tako, kot če bi rekel, da se ne gre pozimi ven na sneg, ker se je slišalo, da je nekdo padel in si zlomil nogo, ergo, sedaj pa še ostali ne bomo šli ven. ...

Varčevanje za otroka je nekaj, kar spada v odgovorno starševstvo. Kjer je itak treba vedeti, da bodo vlaganja v otroka vsako leto zneskovno višji (in to upoštevati pri načrtovanju družine - ko sem nekaj takega tule omenila kake štiri leta nazaj, sem takoj dobila nekaj odzivov, da "bomo že kako" - pa raje ne pomislim, kako ljudje, ki so v dobrih časih živeli z logiko "bomo že kako", živijo sedaj). In kjer je treba vedeti, da se otroka z začetnim vložkom v času, ko za otroka nastopi mlada odraslost, lepo postavi v samostojnost. Raje lepo varčevanje in sporočiti vsemu sorodstvu račun in naj lepo ob vseh praznikih prispevajo tja. V dvajsetih letih se bo nekaj nabralo in se bo takrat razmišljalo, kaj s tem. Če se pa ne bo počasi nabiralo, se pač ne bo nabralo in bo čez dvajset let malo težje (junior pa ne bo več tako ljubek, kot je pri treh letih). In je tudi tako, da bi moral biti človek čisto zadovoljen nad tem, da ima nekaj viška, da lahko varčuje za svojega otroka. Ker jih je vedno več takih, ki svojih otrok še nahraniti ne morejo. 

Glede tega, če je nekdo, ki varčuje, po drugi strani upravičen do kakšnih subvencij. Ti zadevi se, ekonomsko gledano, ne izključujeta. Nekdo varčuje za nekaj, kar bo imelo nek učinek v prihodnosti. In ni razloga, da ne bi med tem, ko nalaga za nek učinek na dolgi rok,  prejemal neke oblike kratkoročnih subvencij. Ker se predpostavlja, da to, kar se na eni strani nalaga in na drugi strani prejema, bo na dolgi rok imelo večji učinek kot pa bi se zgodilo, če ne bi bilo ne enega (varčevanj) in subvencioniranja hkrati.

 To velja tako na idividualnem nivolu (da nekdo plačuje nižji vrtec, ker varčuje za otrokovo varno materialno prihodnost) kot tudi na kolektivnem. Najboljši primer: družba vlaga v šolski sistem za to, da bodo tisti, ki hodijo v šolo, v obliki svojega znanja vračali nazaj družbi.

Povezava med premoženjem, varčevanjem in dajatvami:

Predpostavlja se to, da varčuje tisti, ki ima. V resnici se varčuje takrat, ko imamo. Velja tudi za državo - ko država začne "varčevati", takrat, ko itak nima, dela samo še dodatno škodo.

In ker velja predpostavka, da je varčevanje aktivnost ekonomskega subjekta z namenom, da si poveča premoženje, se na to predpostavko cepijo tudi izračuni različnih dajatev in prispevkov. To seveda pomeni, da potencialno tisti, ki bolj varčuje in pridobiva več premoženja, je potencialno tudi večji zavezanec pri dajatvah. In seveda slejkoprej konfliktno gleda na nekoga, ki sproti troši. In si misli, jaz varčujem in imam in plačujem davke, tale pa zapravlja za obleke in potovanja in na koncu dobiva še doklade. In si na temelju te informacije ustvari sodbo, da je svet itak krivičen v konceptu in da je treba vse skupaj nekam poslati.....

Ljudje, sesuvati je enostavno. Kreirati je težje.

Prej omenjeni konflikt med potrošnikom in varčevalcem, po katerem varčevalec potencialno plačuje večje dajatve, se omili na tak način, da se s sistemom spodbud in olajšav plačujejo nižje dajatve. Umetnost vodenja proračuna (pa naj bo to občinski ali pa državni), je ravno v tem, koliko prostora za spodbude in olajšave daje.  In ne glede na to, kaj si človek misli o trenutni oblasti (jaz sem znana levičarka in itak nisem volila ekipe, ki je na državni oblasti) - dejstvo je, da tudi najbolj propulzivni in najbolj inteligentni oblastni ekipi tudi v najboljših gospodarskih časih ne bo uspelo, da bi bil konflikt med varčevalcem in potrošnikom pri dajatvah razrešen. Vedno bodo kakšni disproporci.  Dokler bomo imeli denar in blagovno menjavo, se bodo ti disproporci dogajali..

Upam, da ste tisti, ki vas tole zanima, našli kakšno uporabno razlago.

In ne ga no, biksat z nogavicami. Listo lastnih neumnosti pa res lahko zmanjšate.

10. dec 2012 10:11

Hedonist, saj to sprašujem, a je par deset evrov kakšen prihranek, al kaj. Ljubi bog, preberite si današnji Žurnal, na prvi strani piše, kako praznimo račune z bank. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo pobrali z računov že 336 mio.evrov. Ne spoznam se dosti na bančništvo, toliko pa že, da vem, da je to znak za alarm. Zdaj smo že 4x3 mesesce. Če to pomnožimo torej s štiri, gre cifra krepko čez miljardo.

Kam ploveš, moja Slovenija?

In tudi, če država jamči za vloge, če bankrotira, kje bo vzela denar za poplačilo vlog? Ta stavek ni namenjem temu, da bi zganjala paniko, pa tudi verjamem in upam, da se to ne bo zgodilo. Vprašati se pa vseeno moramo!

Jaz še vedno zaupam naši največji banki, tudi varčujem, ne jemljem ven. Kljub temu pa skrbno spremljam, kaj dogaja. Če denar zaslužiš, imaš drugačen odnos do njega, kot če ti pade v naročje.

10. dec 2012 10:30

Gotovo je zakonodaja tu šla čez kmečko pamet. Zakone pri nas pač pišejo in sprejemajo ljudje, ki z realnostjo že dolgo nimajo nič skupnega. Če 20 let prejemaš 3000 neto, skorajda ne moreš razumeti človeka, ki shaja s 1000 ali manj.

Dejstvo je, da se veliko državljanov te države še vedno obnaša, kot da je država ena nam tuja ustanova za "dušenje" državljanov, ki (če so pametni), naredijo vse da bi jo prinesli naokoli. In ko so se pojavile prve ideje, da bi se socialne pravice malo prevetrile in bi se preverilo ali vsi prejemniki res rabijo pomoč, se mi je to zdelo čisto v redu. Ko poznaš nekaj dobro stoječih parov, ki so formalno prijavljeni vsak pri svojih starših, da bi plačevali manj za vrtec, ljudi ki zavračajo vsako delo in hodijo po uradih s svojimi zahtevami, navsezadnje ljudi ki delajo čez mejo ali doma na črno, imajo denar, pa so vedno prvi v vrsti za še kaj, ljudi ki živijo v ogromnih stanovanjih in pričakujejo pomoč od mladih ljudi, ki si ne morejo privoščiti niti nakupa ene sobe..... se ti zdi urejanje stvari zelo OK.

Ko pa potem izgubijo pomoč ljudje, ki v svoji bedi še malo varčujejo za še hujše čase ali za šolanje otrok (pa so jasni prihodki od katerih si še kaj odtrgajo), pomoč pa ostane samo tistim, ki porabijo vse kar imajo, je pa jasno do kod sega naše birokratsko razmišljanje.

Majhen, od ust pritrgan prihranek na banki, ne bi smel biti razlog za kaznovanje. Seveda pa to ne velja za velike denarje.

10. dec 2012 10:43

Vandelina jr. bravo!!!!!!! Moja tehnika- varčevati moraš, ko imaš, ko nimaš tak nimaš. Otrok-lažje mesečno malo, pa se z leti nabere. Pri 18, mu jaz ne morem plačati izpita za avto, še manj kupiti avta, brez katerega mladina danes ne more. Če bo pa kaj že na kupčku, bom pa mogoče že zmogla nekaj primaknit, seveda, če mi bo uspelo kaj privarčevati. So pa žal med nami izjeme, ki se ne zavedajo, da je od ene plače pa do druge 31 dni in ,da vsake toliko časa po en evro nepotreben izdatek, se mesečno nabere. Ne škrtam, kar mora biti mora biti, sem sodijo tudi priboljški, so pa stvari katerim se lahko odpovemo. Imam znanko, ki kupuje v naprej pripravljeno hrano, ko je polovica meseca, pa nima za bencin. Doma ima vrt, na njem pa koprive. Nekateri žal zaradi lenobe, ne morejo nič privarčevati.

10. dec 2012 11:36

Jaz sem se po zdravju birokratov začela spraševati, ko je dečko, v čigar družini je šest otrok, celo leto delal, da si je zmogel plačevati študij, in je ob tem nekaj  malega celo privarčeval.  Potem pa je znesek dvignil z banke, ker ko je prosil za štipendijo, bi mi ta prislužen denar šteli v premoženje in bi ostal brez štipendije.

Prav mu je, kaj pa dela ob študiju, da razbremeni starše, ki so pred njim poskrbeli  tudi za fakultetno izobrazbo njegovih bratov in sester, in zdaj skrbijo "le" še za najmlajša dva. Mar bi denar sproti porabil  in potem prosil še za kakšno dodatno pomoč ...

To so  nesmisli ob ukrepih, ki smo jih sicer večinoma pozdravili, saj je pregled nad premoženjem vendarle pokazal, kdo vse je neupravičeno plačeval manj ali celo dobival katero od pomoči (spomnite se primera, ko je socialno podporo dobivala gospa iz Ljubljane, ki je imela na računih nekaj milijonov evrov, mediji so pisali o tem).

Načelo se sicer strinjam z Vendelino, a vsakdanja praksa včasih pokaže tudi nesmisle.

10. dec 2012 12:02

Da ne bo pomote, nič slabega nisem mislil ampak gre za načelno vprašanje. Imeti prihranke v banki in dobivati socialne podpore mi ni pošteno napram tistim, ki nimajo ampak res nimajo nič. Pa naj gre za katerikoli znesek višji od 500 ali 1000 evrov, meni to ni moralno.

10. dec 2012 12:20

No ja, ko si mladenka od začetka OŠ do konca SŠ privarčuje, recimo, 300€, pa jih ima na banki in ji to prištejejo k dohodkom družine, se ti sistem res zagravža. Moram razložiti, zakaj? Mislim, da je mamamia že vse povedala.