Bolečine v ramenu

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

21. jul 2012 10:17

Sem sicer po ZS poslala kolegici eno daljšo razlago.

 

Ampak si pa mislim takole, če nekdo po treh tednih bolećin in enem obisku zdravnice (pa terapija ni pomagala) ugotovi, da mu zdravnica ne more pomagati in da zato, ker ta zdravnica ne more pomagati, ne morejo pomagati niti drugi...in če se po treh tednih bolečin nekdo sprijazni s tem, da je pač tako in da mu ni pomoči, se tako obnaša zaradi enega samega razloga. Ker je v osnovi eno ne do konca odraslo bitje, ki ni ukapiralo, da je prvenstveno odgovorno samo do sebe. In da naj se zbere in nekaj naredi samo zase. Ne pa da jamra, najeda ženo, zanika svoje težave in se v času, ko bi moral biti aktiven in morda tudi skrbeti za otroke, obnaša kot nek mentalni kripelj. Ker bolečine v ramenih po treh tednih so ozdravljive in obvladljive, če se pa to nekako potlači in zanemari, se pa s tem človek spopada dlje časa.

Smo vsi kdaj bolani in imamo takrat vso pravico, da pričakujemo, da nam bo družina stala ob strani. Nima pa čisto nobeden od nas pravice, da zanemarja svoje zdravje, da opušča zdravljenje, da razlaga, da mu ne more nihče pomagati...in s temi žalopojkami najedati familije, da si potem pleme še po stanovanju ne bo upalo hoditi.Tudi nima pravice igrati večne zdravstvene žrtve in "glumatati tiho patnju".  To je ena čisto navadna pasivna kontrola in ena pasivna tiranija enega člana družine. Ki je popolnoma nespoštljiva. Nespoštljiva do familije. In nespoštljiva do vseh tistih, ki se leta in leta spopadajo z boleznimi in bolečinami in jih hočejo premagati in hodijo na terapije in kontrole in po treh tednih ne mečejo puške v koruzo. Ker jim kaj takega ne pride na misel. Pa jih je večrkat in dlje časa bistveno bolj boleleo.

Drugače pa, kdor ima tri tedne bolečin in se ne msisli s tem spopasti je ali ena čisto navadna reva ali pa ga ne boli zadosti.

Vendelina jr.

Trixi  

član od: 23.9.2003

sporočila: 15147

21. jul 2012 19:39

Vendelina, upam, da bom čez 20 let ali več še brala tvoje komentarje. Takrat boš tudi ti v obdobju, ko te lahko pestijo mnoge zdravstvene težave ( artritis npr... ) in dobiš le analgetike za lajšanje težav.... In vesel si, da te v treh tednih mine bolečina, zdravnikov pa si na način zdravljenja res ne želiš pogosto videti. Srečen si lahko, da imaš koga ob sebi, da te razume in pomaga. Imam dva v moji bližini, ki si z Naklofenom in ostalimi zdravili vsakodnevno pod nadzorom zdravnikov lajšata bolečine in drugega glede na diagnozo ni. Starostne spremembe, artroza, artritis, revma, spondioloza.....povzročajo hude bolečine, zdravil pa praktično ni. Nekatere prizadane zelo zgodaj, nekatere šele na stara leta. 

Vendelina, mlada si in v tvoje življenje še očitno ni posegala krutost življenja- bolezni, izgube, še manj pa občutek starosti. Želim ti, da bi kdaj bila bolj skromna na jeziku.

Bolečina v ramenu je lahko odsev bolečin iz jeter.

 

 

 

 

 

 

 

 

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15820

21. jul 2012 21:15

Trixi, ne tako zlahka in preprosto. Artritis , revma in še kaj se ne zdravi le z naklofenom, se ti ne zdi? Moja mama ima taka vnetja, da so jo po treh mesecih pavze znova vrnili na medrol, zaradi artritisa na več mestih v telesu, tudi na ožilju v glavi,  da o revmi ne govorim. Torej smo ukrepali, ne pa jamrali (ja, je poskusila brez zdravil, pa se ni obneslo). So bolečine in težave in SO zdravila, ne tako zlahka reči, da jih ni. Le soočiti se je treba s problem in ga reševati.

Vendelinino pisanje sem jaz razumela povsem v kontekstu tega, kar je avtorica teme vprašala: mož je bil enkrat pri zdravniku in se niti osnvnega navodila ni držal, torej da če ne bo kmalu bolje, naj gre znova. Po treh tednih samo jamra in ne naredi nič. Torej naj neha jamrat ali pa naj nekaj naredi zase, ne pa da s svojo jamrarijo tako obremenjuje tudi ženo, da nas ona na forumu prosi za pomoč. KAr je preveč, je pa res preveč. NAjlažje je reči, da mu zdravniki ne bodo pomagali - ja kdo pa bo, če ne oni? Pa naj gre h kakemu zdravilcu če uradni medicini ne verjame, samo naj se že enkrat zgane, ker se s takimi rečmi ni za hecat.

 

Tako lep izrek imaš pod svojim imenom:  Kjer je volja, tam je pot. Samo volje včasih ni, žal. Potem pa se mi tu na forumu naprezamo komu oči odpret.

 

 

mamamia

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

22. jul 2012 9:59

Trixi, predpostavljam, da ti je slabo vreme povzročilo dodaten odmerek pustega moralizma.  Za tvoj info (in upam, da mi tega ne bo več treba ponavljati tule, ker sem že): vem precej veliko o boleznih. Imam za sabo sedemnajst let, ko skoraj ni bilo tedna, ko nisem bila v bolnišnici na obisku ljube mi osebe, ki je po sedemnajstih letih borbe in strahotnih bolečinah umrla. Plus, imam za sabo šest mesecev težav s hrbtenico, v tem času pa dva meseca nisem mogla hoditi. Beri: nisem mogla vstati, nisem mogla stopiti in tudi nisem čutila vse noge. In sedaj spet lepo skakljam okoli tudi v štiklah - zahvaljujoč disciplini in temu, da sem se spopadla s težavo. A si zdaj informirana? A sedaj pokrivam tvoje silne moralistične kriterije? Ozrioma, če jih ne, v resnici mi je vseeno. Zaradi mene preskoči tudi sedanje poste, ni treba čakati dvajset let.

Vendelina jr.

rosie  

član od: 15.9.2007

sporočila: 1141

22. jul 2012 11:22

Madonca, koliko gneva!

In, Vendelina jr., jaz na tvojem mestu ne bi okrog skakljala v štiklah, no, vsaj previsokih ne.

 

rosie

Trixi  

član od: 23.9.2003

sporočila: 15147

22. jul 2012 12:45

Do sedaj sem se preprosto vzdržala komentarjev na tvoje odgovore drugim, Vendelina. Ker imaš čisto na vsako vprašanje odgovor in si prepričana, da je tvoje mišljenje edino pravilno, vsi ostali pa smo butasti in še kaj. Preprosto to pripisujem tvoji mladosti, ker so pač v tvojih letih preprosto vsi prepametni.

Ko pa prideš v določena leta ti to prav nič ne pomaga, če ni zdravil in si oslabljen, sit zdravnikov in nasvetov.
Tu največkrat zaleže dobra beseda in razumevanje, predvsem pa tolažba drugih. Pa seveda alternativci, ki si vzamejo dovolj časa za denar.

V moji družini je precej hudih dogodkov in bolezni, saj mi je zelo zgodaj umrl oče za rakom, ker je zdravnik postavil napačno diagnozo. Da ne omenjam mame, ki je malo po 30 bila operirana za prvim rakom in sem se že kot mala deklica spopadla z prehitrim odraščanjem in skrbjo za družino. Da imam precej težav z odraslo hčerko, ki ima epilepsijo, alergijo na cepiva (zaradi katere bi skoraj umrla pri 3 mesecih) in drugo hčerko , ki jo že od malih nog pesti mnogo hudih bolezenskih težav (sklepi, astma). In da še ni nič hujšega je tu moj drugi mož, ki je bil že dvakrat operiran na hrbtenici in brez Naklofena včasih ne more na delo. Mama ima sedaj po mnogih operacijah težave z srcem in hud artritis, vendar ji pri 70 letih predpišejo samo analgetike. Moževa mama pa ima Cronovo bolezen, srčno odpoved.... Naj neham naštevat, ker je celo moje življenje posvečeno skrbi za druge in po teh mnogih letih jih preprosto razumem, da sovražijo bele halje. Če si skoraj vsak dan v ambulanti te preposto mine, sploh če ti zdravnik reče, da razen zdravil za lajšanje drugega ni.

Naj pa povem, da sem celo življenje posvetila prodaji zdravil in imam strokovno znanje na tem področju. Ugotavljam pa, da so mnogokrat napačno predpisana ali  nepravilno dozirana.  Sama sem to na lastni koži občutila, saj sem se zbudila med splošno narkozo sredi operacije.

Vedno bom zagovarjala tiste, ki nudijo toplo besedo in prijazen nasvet, saj v tem času in krizi ljudje res ne potrebujejo kaj drugega. Niso vsi razgledani, niso vsi vsak dan na netu, preprosto se soočajo z krutim življenjem, morda tudi slabim partnerskim življenjem. In če potrebujejo en sam nasvet, eno tolažbo bi v prvi vrsti tisti, ki se čutijo poslane za nasvete to morali razumeti. Tako pa tale kulinarika za vse nove in vse tiste, ki iščejo nasvet po hitri poti res ni prijazna. Ker se vedno najde eden, ki ima malo več kot 5 min časa da pametuje nad novimi ali neveščimi. In me včasih prav mine, da bi sodelovala ali pa kaj napisala.

In prav iz razloga mojega težkega življenja imam pod svojim posti misel kakšna je. Njej sem hvaležna, da do danes nisem obupala v res neživljenskih trenutkih.

Vendelina zate pa ima moj mož nasvet, da so petke smrt za križ. Če ne danes pa čez 20 let ali kasneje...

In lep dan vsem....

 

 

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

moderator2  

član od: 12.3.2010

sporočila: 710

22. jul 2012 13:38

Vrnite se k temi, prosim, zasebna osebna sporočila pa preselite na ZS. Hvala.

motalela  

član od: 20.10.2010

sporočila: 25

25. jul 2012 17:02

Pozdravljeni.

Vem da ima vsak človek svoje težave z zdravjem, ker danes v tem času ko živimo ni lahko. Čeprav je veliko zdravil za razne bolezni pa je še vedno veliko več bolezni, ki pestijo ljudi( od raka ter raznih drugih  neozdravljivih bolezni). Zato mislim da vsaka spodbudna beseda dobro de pa čeprav samo na ravni psihičnega pogleda pa je že bolje.

Moram povedat da je bil mož na slikanju rame in prsnega koša pa pravi zdravnik da je vse v redu in ni videti da je kaj narobe, samo zdravila mu je zamenjal pa ga poslav domov( on pa se tudi z avtom ne more sam peljati, da grem jaz  skoz z njim).In spet nič, razmišlamo o pregledu za samoplačnike, če bi tam mogoče kaj kdo ukrenil. Pa tudi kateri zdravnik bi bil pravi (ortoped,revmatolog ......). lp

motalela

naor  

član od: 4.3.2010

sporočila: 7767

25. jul 2012 19:17

Samo razmišljam na glas: morda je refleksan bolečina, vzrok pa drugje. Tako kot takrat, ko te boli kolk, pa je vzrok koleno. Namreč ni vedno obraba kolka, če te le ta boli. Mislim, da sta na začetku iskanja. Moja pot bi bil najprej ortoped. In še majhen nasvet. Plačaj prvi obisk, da ne boš pol leta čakala na specialista.  Včasih se splača odšteti nekaj denarja. Vso srečo!

 

naor

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15820

25. jul 2012 22:13

Razen k ortopedu bi jaz stopila še do fiziatra. Namreč, ko so mami ugotovili pretrgane in natrgane kite ramenskega sklepa, je to sicer ugotovil ortoped in tudi  povedal, kako ravnati (operacja, d abi zašil kito, ni prišla v poštev, ker je bila  kita razcefrana in ne utrgana), fiziatrinja pa je terapijo dopolnila s svojimi spoznanji. Če bi upoštevali le navodila ortopeda, bi mami sčasoma mišice čisto oslabele, in na to jo je opozorila fiziatrinja in ji dala navodila, kakšne vaje sme izvajat in kaj vse z roko še sme početi, da se ne utrga še zadnja kita, da pa obenem ohranja moč mišic od komolca do ramena.

 

Zato je po moje pametno obiskati ta dva specialista, morda še kakšnega tretjega, da vsak s svoje plati povedo kaj opažajo. Ker nekaj je očitno narobe.

mamamia

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti