Anketa o ekološkem kmetovanju in ekoloških živilh

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

31. maj 2012 14:33

Mirjam1, pred leti, ko so šele prišli z opcijo glasbe na spletnih straneh je bilo to jako popularno...potem so ugotovili, da je dosti bolje, če ti glasba uporabnikom spletne strani ne zatuli iz računalnika, ko odprejo link. Roko na srce, velika večina nas kaj pogleda na spletne strane med službo, ko se nam zdi bolj primerno, če je okrog nas vse tiho. Beri: Šef pri vratih. Drug razlog je ta, da imaš 3 ali 4 strani odprte in vsaka laufa nekaj svojega?

Poleg tega množice res ne zanima, kaka glasba je všeč "lastniku" spletne strani.
 

 

Vanja

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17785

31. maj 2012 14:47

Kdor "se šmugla" med službo, bo pač imel težave. Je to prav ali ne, presodite sami. Sicer pa, spodaj desno ima, vsaj moj prenosnik, kak drug računalnik pa drugje, gumb za utišanje. Se ga pač uporabi, če ne preventivno, pač kurativno. Vsaka šola nekja stane. Ene malo več.

rimljanka

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

31. maj 2012 15:10

Nekaterim je res treba dat vse možne scenarije: Danes je pač tako, da se internet rabi za pridobivanje takih in drugačnih informacij, tudi v službi in tudi v šoli. Sem ravno včeraj dopoldne sedela "v šoli" in smo brskali po internetu, da smo dobili pomembne informacije. Ni treba, da je vedno šef med vrati, da je glasba, neprimerna. In v razredu s 30 jih je sigurno vsaj nekaj, ki zvoka nimajo izključenega in kar naenkrat nastane krasna polifonija.

Tako, kot s(m)o včasih potelefonirali med službo, je danes delodajalcem jasno, da ljudje pogledajo kako stvar na internetu. Konec koncev delavci uporabljajo službene računalnike in internet za povezavo s svetom, in prekomerno surfanje po slednjem je delodajalcem čisto enostavno preverjati.

Mislim, da jih je dovolj, ali naj nadaljujem?
 

 

Vanja

tulka  

član od: 9.8.2008

sporočila: 2960

31. maj 2012 15:20

Tko je shvatio, shvatio je.

tulka

Mygrace

sporočila: 6506

31. maj 2012 15:46

To je to! Jst sm shvatila in sem že zdavnej preklopila na vibrator!

Mygrace

Mygrace

sporočila: 6506

31. maj 2012 15:47

Namest muske, mislm!

 

Mygrace

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17785

31. maj 2012 17:34

Ja, kaj čmo, nekateri smo bolj počasne lajtnge, smo reklii včasih, pardon, bolj dolge. Al kratke? Kako že?

rimljanka

asimina  

član od: 7.1.2012

sporočila: 41

31. maj 2012 22:23

anketo sem ispolnila,me pa res zanimajo rezultati,lep pozdrav

asimina

naor  

član od: 4.3.2010

sporočila: 7767

1. jun 2012 8:27

Ankero sem izpolnila, tudi mene zanimajo rezultati!

 

naor

mirjam1  

član od: 30.5.2012

sporočila: 9

12. sep 2012 13:09

Pozdravljeni,

Šele sedaj imam malce več časa (prej se je bilo treba učit za izpite), da vsem tistim, ki ste bili tako prijazni in izpolnili anketo, napišem pravilne odgovore. Seveda samo pri tistih, kjer sem lahko ocenila odgovor kot pravilen ali nepravilen.

Pa naj grem kar po vrsti:

1. Kateri izmed načinov kmetovanja je naravi najbolj prijazen?

Ekološka pridelava (88,7%);

11,3% je ozbralo odgovor integrirana pridelava

2. Kaj je ekološko kmetovanje?

Kmetovanje, kjer uporabljamo naravi bolj prijazna sredstva za zaščito rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli (100%)

3. Značilnosti konvencionalnega kmetovanja so:

Uporaba pesticidov. setev monokultur, masovna vzreja domačih živali.

Ker ste imeli možnost izbrati več odgovorov, bom napisala, koliko % anketirancev je izbralo posamezen odgovor:

uporaba pesticidov: 69%, setev monokultur: 57%, masovna vzreja domačih živali: 57%, uporaba večletnega kolobarja: 39,6%, biodinamični preparati: 19,8%.

4. Kaj je značilno za integrirano pridelavo?

Uporaba mineralnih gnojil in pesticidov je dovoljena, vendar v omejenem obsegu(77,6%);

22,4% ank. je menilo, da je uporaba min. gnojil in škropiv prepovedana.

5. Katere so osnovne smernice pri ekološkem kmetovanju?

Anketiranci ste znova imeli možnost izbrati več odgovorov, zato bom prikazala koliko % anketirancev je izbralo določen odgovor.

Večletni kolobar (78,9%), skrb za rodovitnost tal(85,9%), preprečevanje pojava bolezni, škodljivcev in plevelov s kolobarjem, obdelavo tal in izbiro odpornejših sort(86,8%); stalež živine prilagojen lastni pridelavi krme(62,2%), izpust za živino vsaj šest mesecev na leto(41,2%);

Poleg tega je 11,4% ank. izbralo setev monokultur, 1,7% masovno rejo domačih živali in 0,8% uporabo gensko spremenjenih organizmov.

6. Katere so osnovne smernice pri ekološkem kmetovanju, 2. del: Prepovedana je živalim neprilagojena reja(82,7%), prepovedano je krmljenje s krmo živalskega izvora(62,9%), prepovedana je uporaba hormonov in preventivna uporaba antibiotikov(95,6%).

Poleg tega je 12% ank. izbralo uporabo sort z visoko hektarsko donosnostjo.

7. Katera sredstva za varstvo rastlin so v ekološkem kmetijstvu dovoljena?

Glede izbire je podobno kot  pri prejšnjem vprašanju.

Sredstva na podlagi bakra in žvepla(27,6%), sredstva na podlagi olj in piretrina(47,4%), feromonske vabe(39,6%), lepljive plošče(56,9%).

7,75% ank. pa je izbralo tudi herbicide.

8. Ali obstaja razlika med ekološko/ biološko/ organsko pridelanimi živili?
 Ne(29,2%)

43,3% ank. je menilo, da je razlika med temi živili, 27,4% pa jih na to vprašanje ni vedelo odgovora.

9. Kaj predstavljajo spodnji znaki?

Oznake kontrolnih organizacij za ekološko  pridelavo in predelavo(83,6%).

9,8% jih je menilo, da so to oznake tujih kontrolnih organizacij, 6% pa jih na to vprašanje ni odgovorilo.

10. Kaj vse mora vsebovati embalaža ekološkega izdelka?

Evropski ekološki znak, šifro kontrolne organizacije, ime in naslov izdelovalca živila ali tistega, ki živilo pakira ali prodaja in ima sedež v eni od držav članic skupnosti; poreklo.

To vprašanje je bilo verjetno slabo razumljeno, saj je bilo le par posameznikov, ki je navedlo vse zgoraj navedeno. Ostali so navedli le po enega ali dva.

11. Katera od spodnjih oznak predstavlja ekološko živilo?

pri tem vprašanju ste zopet imeli možnost izbrati več odgovorov(oznak), zato bom navedla % anketirancev, ki so izbrali posamezno oznako.

Oznaka demeter(35,6%), evropski ekološki znak (list)(23,4%) in znak ekološki(48,7%).

Poleg tega je 33% kot ekološko oznako izbralo oznako sips, 14,8% oznako  biotop, 10,4% oznako vital, 7,8% oznako natureta, 6% oznako s pikapolonico in 0,8% oznako za višjo kakovost.

 

Lep pozdrav,

Mirjam

 

 

 



mirjam1

Sporočilo je spremenil(a) mirjam1 dne 03.okt 2012 18:18

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Anemiilat
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti