Kosila

15. mar 2012 15:36

Kakor si boš postlal, tako boš ležal. Očitno, Špela, je tvoj gospod za razliko od tebe zelo sposoben v urejanju svojega ležišča. Zanj se bo boril do tvojega zadnjega diha in se mu ne bo odrekel, pa če te vrag vzame. On tebe in tvoje usluge namreč plačuje točno pa taki po ceni, ko mu jo ti postavljaš. Dokler ne boš spoštovala sama svojega časa, svojega dela in predvsem same sebe kot osebe, tudi on nima razloga, da bi se kaj zelo sekiral, ko mu pa vendar mana pada z neba. Če sprašuješ samo za ideje, kako mu vendar še bolje ustreči, potem nič ne kaže, da razmišljaš o tem, da si zaslužiš kako spremembo v življeju. Škoda. Ker to, da nekdo 20 in še več let hodi po tebi, prej ali pozneje pusti posledice, mogoče pri tebi še niso izbruhnile da dan, ampak bodo. Ne čakaj, da zboliš, razen če v tem vidiš svojo zadnjo veliko žrtev, ki jo nameravaš položiti na oltar svojega zakona. Kaj bo kdo imel od tega, je veliko vprašanje - ti prav gotovo nič. Kar so ti napisale punce zgoraj, je vredno razmisleka. Saj veš - so stvari, ki stanejo malo, pa take, ki stanejo veliko, pa tudi take, ki nimajo cene. Razvrsti se po svojem preudarku in tako tudi ravnaj. 

15. mar 2012 18:12

Verjamem, da si Špela toliko let prenašala vse te muhe zaradi ljubega miru. To se v zakonih redno dogaja. Saj je vse v redu, samo da se ne kregamo. Pa ni v redu, to pa vidimo šele takrat, ko mine že veliko let in so vse spremembe, ki bi bile na začetku zveze nekaj povsem normalnega, videti že kot mala revolucija. Pa vseeno mislim, da ni prepozno; vse se še da rešiti, samo več energije bo treba...

15. mar 2012 18:34

Nekaj v tem stilu sem pred časom dobila po e-pošti.

Pride mož iz službe domov, parkira avto pred garažo, izstopi in izbulji oči. Otroci zasvinjani do skrajnosti, eden še v pižami in brodi po peskovniku,  najmlajšemu visijo svečke iz nosu, najsatrejši je šolsko torbo zabrisal pod drevo in se igra z mlajšima. Do vhoda v hiši polno igrač, vmes razsute smeti. Vstopi v hišo. Kuhinja polna nepomite posode, po tleh ostanki zajtrka, mož stopi še na cornflejkse, po mizi razlita kava. Kosila nikjer. Žene nikjer. Ves prestrašen gre po stopnicah prosti spalnici, vmes umika odvrženo perilo, komaj stopi čez kup tenis copat in čevljev. Otroške sobe, kot so bile zjutraj, vse razmetano, nič pospravljeno.

Gre proti spalnici, strah ga je, da se je ženi kaj zgodilo. Sploh, ker v kopalnici teče voda iz pipe v kad, ki je že skoraj polna, ogledalo je zapacanos pasto za zobe, v sosednjem prostoru iz pralenga stroja gleda ven neoprano perilo ...

A v spalnici: žena leži in bere knjigo. On jo začuden pogleda in reče: Ja kakšen nered pa vlada po hiši? Kaj se je pa danes zgodilo?

Žena ga pogleda in mirno reče: Dragi, vsak dan, ko prideš domov, me vprašaš, kaj neki  sem počela ves dan. No, dragi moj, danes tega NISEM počela ...

15. mar 2012 21:30

Mene pa (brez heca) zanima, zakaj katera ima oz. bi imela takega moža, ki njo in njenego delo tako podcenjuje? A ni pol bolj enostavno sama bit, sej maš mir, pa še pol manj dela?

16. mar 2012 11:49

Tisa,

bojim se, da zato, ker smo se ženske vse prevečkrat pripravljene prodajati pod nabavno ceno samo za to, da lahko mislimo, da smo takšne, kot mislimo, da drugi mislijo, da bi me morale biti. 

16. mar 2012 12:18

tisa, odgovor se skriva tudi v enem stavku, ki sem ga zapisala v enem prejšnjih postov. da lahko vsakemu po glavi hodiš (ali ga podcenjuješ, saj je isto) točno toliko, kolikor sam dopušča.

Ali drugače: cenijo nas točno toliko, kolikšno ceno si postavimo same.

ne sicer glede kuhe, a tudi sama sem, ko sem si pravo ceno posatvila (se torej nisem več podcenjevala) ugotovila, da me imajo še raje kot prej ...

16. mar 2012 12:29

the magic words 

(zdaj bo le še potrebno ugotovit, kako od besed k dejanjem ;)

16. mar 2012 12:39

Ni težko, veliko lažje kot mnoge mislijo; samo odločit se moramo, nič mencat. Lahko priročnik  napišem ...

16. mar 2012 13:47

[citat=--mamamia--]

.. Ker vsak nam lahko točno toliko po glavi hodi, kot sami dovolimo. Nič več in nič manj.      

In tole imajo posebej otroci dobro naštudirano

16. mar 2012 13:52

Mamamia, očitno ni tako lahko. Če bi bilo, nebi bilo toliko takih primerov... Tko da kar na dan z besedo