Hiša ali stanovanje

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

9. feb 2012 15:01

tulka je napisal/a:

OlivaB je napisal/a:

Brusketka, ko sem tole prebrala mi je pa šel pritisk v višave  Glej, če je ona tko navezana na tisto hišo, naj živi v njej. Njena stvar, njena pravica. Je njena odločitev, sprejeti jo bo morala z vsemi plusi in minusi, jasno. Ti nisi dolžna svojega življenja prilagajat njej, niti slučajno ne. 

Samo to bom pripomnila: tudi njej ni treba svojega življenja prilagajati in prodajati lastne hiše, v kateri je zadovoljna.



tulka

Tulka, nisem nikjer rekla, da imam kaj proti, da mama ostane v njej. To je njena pravica se strinjam. Je pa tudi njena dolžnost jo vzdrževat oz vsaka pravica prinese s sabo tudi obveznosti. Jaz bi tudi vozila poršeja. Kupila parcelo ki mi je bila noro všeč, pa je žal mnogo predraga zame. Če si mama lahko finančno privošči življenje v takšni hiši, sem vesela zanjo, da je srečna. Če oz ko si je ne bo mogla več, pa niso njeni otroci dolžni vzdrževat njenih kapric. Očitno tudi ona finančno ne vzdržuje kapric njenih otrok.

Mogoče ima Vanja prav, naj za kakšno leto probata živeti pri njej. Bosta vsaj videla, kako to zgleda. A kot je že Vanja napisala, ne vlagat v nekaj kar ni tvoje

OlivaB

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

9. feb 2012 15:07

Mamamia, glede oken. Če sem te prav razumela imate v hiši večja okna kot v bloku. Torej tudi bolj svetlo prijetno stanovanje. Če bi dala na hišo enako velika okna na prostor kot v bloku, bi s tega vidika imela enak standard. Itak da če imaš več sob z večjimi okni da več stane.

Vzdrževanje hiše je dražje od stanovanja itak. Samo večina ima hišo 100-200 m2, stanovanja pa večinoma okrog 80 m2. Men je logično, da več m2 več stane. Prinese pa tudi več udobja. 

OlivaB

brusketka  

član od: 11.11.2011

sporočila: 97

9. feb 2012 15:11

Ja stvar je o tem, da ona njega ne prosi naj pomaga...seveda ne...ampak moj ve, da je težko, ker plača njena ni bajna. Ve da ji težko znese in mimo tega ne more. Saj to se razume. Pač želi pomagati....Tudi jaz nimam nič proti, ampak za ta denar bi si on in ona lahko kaj zase privoščila ne pa za beton. Pa saj pravim...gledam za prihodnost...

Sem pa že rekla, da hiša je žall zeloo potratna in velika. Jaz ji ne očitam hiše (nikakor).

 

Jaz ne njen in ne njemu ne želim soliti pameti kako in kaj samo škoda se mi zdi, če razumete.

brusketka

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

9. feb 2012 15:16

Brusketka, njegova OBVEZA je poskrbeti na družino katero bo sam ustvaril. Pomoč staršem je zelo lepa gesta a še vedno le gesta. Sicer pa, kaj pa tvoji starši, kako pa boš ti za njih skrbela, če bosta pri njegovi mami? 

Tudi sama bom upam enkrat stara, ne delam si utvar, da bodo takrat prihodki bajni. Pa ne pričakujem od otrok, katere bom imela, da me bojo vzdrževali. Oni naj si ustvarijo svoje družine in skrbijo zanje.

 

OlivaB

zeta  

član od: 21.5.2009

sporočila: 1353

9. feb 2012 15:23

Brusketa, če imata privarčevan denar, si brez slabe vesti kupita stanovanje in si ga uredita po svojem okusu. Tašča se bo sama znašla. Če bo videla, da ji ne uspeva vzdrževanje, bo hišo pač prodala, ko se bo odločila in si kupila stanovanje. Če se pa pod nobenim pogojem ne želi ločit od nje, si bo pa uredila dva ali tri prostore v tej veliki hiši, kjer bo živela in ji bo ravno tako dobro. Mogoče se bo odločila celo za podnajemnike. In prepričana sem, da od sina ne bo pričakovala nobene finančne pomoči, ko ima sam stroške pri urejanju svojega doma.

Sicer pa, če je bila hiša doslej redno in skrbno vzdrževana bo tako in tako imela kar nekaj let miru pred kakšnimi večjimi izdatki.

zeta

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

9. feb 2012 15:28

Ob vsem tem ne vem, zakaj starši ne pustijo, da njihovi otroci ne ŽIVIJO svojih sanj, svojega življenja.

Slovenske fore z bajtami so meni dejasnko perverzne. Življenje ni status quo. Začneš z nečim majhnim. KO se družina širi, se preseli na večje. Ko otroci odletijo iz gnezda, se spet preseli na manjše, v nekaj, kar se zmore vzdrževati s pokojnino.

Ko si v srebrnih letih se preseliš nekam, kjer so ti trgovine in kar je še bolj pomembno, zdravniki na dosegu rok.

Saj otrok nimamo zato, da se nas držijo za krilo ampak jih vzgojimo tako, da lahko sami najdejo srečo.

Poleg tega brusketka ne pove, če živi v mestu ali v "račjem selu", kjer imajo 1 stanovanjski blok. Od tega je bolj odvisno, kam se bo tehtnica nagnila.

 

 

Vanja

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

9. feb 2012 15:37

zeta je napisal/a:

 Če bo videla, da ji ne uspeva vzdrževanje, bo hišo pač prodala, ko se bo odločila in si kupila stanovanje.



zeta

 

Po mojih izkušnjah se stvari obrnejo tako, da tisti, ki je sam v veliki hiši, trmasto vztraja pri tem, da ostane. In s tem izsiljuje okolico oz. sorodnike, navadno otroke. IN dopovedati se jim ne da čisto nič.

Z leti se ji bo nabralo toliko problemov, pa zdravje ji bo opešalo, pa k zdravniku se ne bo mogla sama zapeljati.... Če bo mama morala kam na oskrbo, bodo nastali dvojni stroški: Z oskrbo in s hišo.

Tole trmoglavljenje ljedi v zlatih letih meni namreč ne sedi preveč. In ravno s tem se ukvarjamo tudi pri nas. Potem bodo pa vsi pričakovali, da bomo poravnavali stroške, ki se bodo nakopičili zaradi neprimernega planiranja.

 

 

Vanja

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

9. feb 2012 15:44

Vanja, žaj imaš prav. In Brusketka je le eden od tisočih takih primerov pri nas. Samo kako pa rešit ta problem? Bit 'grdi' in starše pač postavit pred dejstvo, da nimamo dinarčkov za ta njihov špas?

OlivaB

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15820

9. feb 2012 15:49

Vanja, navezanost na hišo ni le slovenska značilnost, Avstrijci in Nemci so nam tu zelo podobni (ali mi njim). V USA je seveda drugače, tam si hišo s prikolico voziš naokoli, če malo karikiram.

Ker vem, kako so Slovenci v veliko priemrih zidali hiše in se marsičemu odpovedovali, tudi razumem navezanost na te "štiri stene". A to so štiri stene le za naše oči, zanje so pa dom. Zato so navezani. JAz povsem razumem mojo taščo, ki se ne strinja s prodajo hiše, v kateri zdaj živimo. Tu je preživela del svojih najlepših let,ima vse udobje, ki si ga ja ustvarila, stroške zmore brez večjih težav, odlično se počuti. Pravi, da ko umre, naj kar prodamo in gremo vsak na svoje, ona pa si želi to, kar ji je preostalo, preživet tako, kot živi zdaj. In jaz jo pri tem povsem podpiram. Tako kot bi ona mene, če bi se mi odločili za odhod iz hiše. Pa se nismo, čeprav so bile možnosti in priložnosti.

 

Noben od naših otrok ne bo ostal v tej hiši, pa bi se našel prostor. Zato, ker hočejo biti samostojni in neodvisni, popolnoma. Tako da življenje pod skupno streho ne pomeni nujno odvisnosti od staršev ali priklepanje otrok na starše. Otroci imajo izbiro in odločili so se, da gredo na svoje in "izsanjajo svoje sanje", kot si napisala. In mi jih pri tem podpiramo z vsemi štirimi.

mamamia

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

9. feb 2012 15:53

OlivaB je napisal/a:

Vanja, žaj imaš prav. In Brusketka je le eden od tisočih takih primerov pri nas. Samo kako pa rešit ta problem? Bit 'grdi' in starše pač postavit pred dejstvo, da nimamo dinarčkov za ta njihov špas?



OlivaB

Meni se ne zdi problematično doplačevati za dom upokojencev. Sva to počela. Ampak denarja za njihov špas, kot mu OlivaB lepo rečeš, pa nimam. In pika.

 

Vanja

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
malo za hecNikita
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti