Slovo od poletja

18. sep 2011 18:56

Zeta, zelo lepo si napisala, res!

Mene tusi prevzame dež, sploh poletni....lasnki semptemberski dež me pa ni....ker smo imeli precej težav zaradi poplave....upam da se letos ne ponovi....

Sicer sem pa ravno upajoče raziskovala nebo, pa za enkrat še ne kaže na dežek...upam da ga res noč prinese.

Smo pa ta vikend na veliko pekli pečene paprike in to je eden prvih prijetnih jesenskih vonjev, ki me vseko leto znova prevzame.....mmmmmmm

18. sep 2011 22:57

Najlepše mi je, ko se zavem, da je res konec vročine! Potem so pred mano le še vedno krajši dnevi, pa dež, veter, sonce, ki greje in ne peče, vonj, barve, ki izginjajo v zimo, knjige v dolgih večerih......in tako do februarja, ko me prične stiskat v želodcu.

lp

18. sep 2011 23:17

Ma, dej no, februarja je še malo prezgodaj - marec, april in maj, če je tak, kot se šika, so prečudoviti. In februarja pomanjkanje serotonina v možganih (ker so dnevi že dolg cajta kratki - ok, ok, ne vem, če je to točno to, ampak si pač domišljam) povzroči, da hlepimo po milih, res milih pomladnih dneh - in vsaj tri tedne ne mislimo na strašljivih "nad trideset" temperatur.

lp

19. sep 2011 9:48

Ker so napovedovali vroč konec tedna, smo se na hitro odločili za podaljšani dopust na morju. Mož itak rad vozi, zato smo odšli na Murter, kjer smo bili že poleti.

Prekrasno. Tako lepega dopusta pa še nismo imeli. Vroče sonce, toplo morje, prazne plaže, MIR, posezonske cene. Kaj lepšega. Lastnik apartmaja nas je popeljal z čolnom, jedli smo sveže ribice, hobotnico...Skratka tisti pravi dopust, ki ga poleti ne doživiš, razen če si privoščiš robinzonski dopust.

Domačini pravijo, da so siti vročine, tudi pridelki oljk bodo letos zaradi suše slabši. Predvsem pa komaj čakajo, da se konča turizem in da zavlada mir. Praktično do maja ne pričakujejo več turistov.

Tako smo včeraj z težkim srcem  odšli nazaj domov, saj smo že vedeli, da prihajajo ohladitve. In res nas je zvečer pričakal dež. Danes pa je itak že prava jesen...

19. sep 2011 11:28

Letošnje poletje sem preživela na Danskem in Švedskem. Posledica tega je, da mi zelo manjka doza Mediterana,... Ima pa Skandinavija veliko prednost! Dolgiiiiiiiiiiiiiiiii dan,...

19. sep 2011 12:23

Jaz pa najraje živela na morju. Na dopust pa bi hodila na sneg

19. sep 2011 13:19

Trixi, midve pa imave podobne želje.  

Najlepši septembrski dan? Meni so bili vsi septembrski dnevi prelepi, vsako jutro sem se zbudila z zavedanjem, kako je lepo in željo, naj traja čim dlje.  In to razkošje, da zjutraj ni treba oblečt jopice - neprecenljivo!

To poletje na morju si sploh nisem pregrela kosti, manjkal ni je tisti občutek peklenske vročine, ko ne morem nič - razen poležavat v senci.   Pa drugo leto.

19. sep 2011 14:46

Meni so všeč vsi letni časi, saj ima vsak od njih poseben čar. Vsakega pa se približno po treh mesecih tudi naveličam

Opisala pa bom samo pozitivne vidike letnih časov, negativnih se zaveda vsak sam.

Spomladi se veselim svetlozelenih listkov na drevju, popkov in rožic, ptičjega petja ter obljube daljših in toplejših dni.

Poleti komaj pričakam počitnice ob morju, dolgih sproščene večere ter svežo zelenjavo z domačega vrta.

Jeseni me očara veličastno obarvan gozd, pečen kostanj ter hladnejši večeri, ki so več kot primerni za stiskanje z drago osebo.

Pozimi me prevzame narava, okrašena s snegom, ogenj, ki prasketa v peči, aromatično kuhano vino ter posebno praznično vzdušje.

19. sep 2011 16:05

Ljubim poletje in mi vročina ne predstavlja nikakršnih težav. Zime ne maram in bi bila čisto zadovoljna, če bi sneg pozimi ostal v hribih. Glede na to, da pa sem pravkar prispela s 14 dnevnega dopusta, kjer je bila v povprprečju vsak dan več kot 30 stopinj, si pa lahko verjetno predstavljate kakšna groza me je danes, ko gledam in občutim tole  bljek vreme

19. sep 2011 16:14

Jaz se pa vedno čudim izjavam v stilu "želim si poletje 60 dni brez dežja" in jamranja, ko po enem mesecu peklenske suše ljudje jokcajo in stokcajo zakaj dežuje. Tale dež je bil prepotreben, bolj kot sahara vode. Razpoke na travnikih in njivah so bile vse večje. In meni prav paše, da se je končno malo ohladilo, po 1 mesecu sem se končno zbudila naspana.

In obožujem jesen, zimo pa še 2x bolj. Je pa res, da se pri nas na 600m nadmorske višine zbujamo v sončna jutra, o megli skoraj nikoli ne duha ne sluha, zimski zasneženi travniki so pa milina, ki bi jo lahko gledala vse leto.

Verjamem pa, da tistim v mestu nič kaj ne diši, da se zbujajo v meglo, plundro in, da če nimajo vrta/njive ne vedo, da je dež ponavadi koristen...

Pa tale deževen dan je prav fino izkoristit za ležanje na kavču s knjigo v roku, likanje ali pospravlje in pa sevede KUHANJE

Pa še za vse ljubitelje zime, malo spominčkov