Pogodba o prenehanju delovnega razmerja

24. mar 2011 14:22

Mamamia, se nima smisla vznemirjat. Najhujše je od drugih slišat, da moraš zase sam kaj narediti.

MIssD - pri najglobljem spoštovanju, ampak sploh ne vem, kaj hočeš povedati, razen tega, da bi se takoj pridružila Frini pri davljenju bolniških strežnic, gasilcev, učiteljic, policistov, mladih raziskovalk, univerzitetnih profesorjev, inštruktorjev opraterjev jedrskih elektrarn itd, pač tistih, ki so sproducirali Zidarja in mamo Hildo. Meni se ne smilijo tisti, ki bi radi drugim zavijali vratove, čeprav se da razpravljati o njihovih čustvenih in intelektualnih motivih. Konec koncev take želje na trenutke popadejo menda čisto vsakega, je pač človeško.  Kar res skrbi, so tisti, ki so temu pripravljeni ploskati.  

24. mar 2011 20:40

Limnol,

to zagotvo ne. Mislila sem na urade, ne pa na učiteljice ipd. Saj Beki nima težav z zdravniki...vsaj upam.

Kar sem skušala povedati je to, da ni res, da se ne da odpustiti, v tem primeru moža, da ni res da je to nemoralno in da ni res, da se gre s takim dejanjem proti državi. S.p.-ji in d.o.o.-ji so takšni in drugačni. Eni se znajo pozanimati, drugi ne... Med drugim pa Beki (in verjetno še kdo) tu ni iskala moraliziranja v stilu "podjetje oh in sploh", ampak konkreten napotek.

Kar se tiče aplavdiranja nam, ki pač ne maramo Zidarja in njemu podobnih. Do sedaj nisem - ploskala namreč - ko pa vidim, kam se stvari obračajo pa moram reč, da bom vesela dne, ko se bo tudi "takim" kaj zgodilo - pravno gledano seveda. Dokler se ne bo, ne moralizirajte malemu s.p. - ju.

Pa da ne bo pomote - sama sem tudi del javne uprave. Vem pa (za razliko od nekaterih) kaj pomeni "privatništvo".

Lep pozdrav.

24. mar 2011 21:52

V našem ožjem in malo širšem sorodstvu imamo nekaj javnih uslužbencev različnih kategorij, enega  lastnika s.p.-ja in nekaj lastnikov d.o.o.-jev zelo različnih velikosti, pa enega, ki si služi kruh kot zaposlen pri privatniku v d.o.o.-ju s štirimi sodelavci. Tako imam priliko zelo veliko slišati od tistih s te in one stvari uradnega okenca in mi je še kako jasno, kako zelo garaško je življenje podjetnikov, če hočejo res nekaj narediti in pri tem bolj ali manj dostojno živeti pa svojim zaposlenim dajati plače, ki so vredne njihovega poštenega dela. Večina jih to počne že 10 let in več in vsi kar nekako uspejo ohranjat svoje firme pri življenju, kar danes na marsikaterem področju zelo veliko pomeni. Jasno, da imamo vsak svoje poglede na stvarstvo in stvarnost, vsi pa ti bodo enoglasno povedali isto: poznavanje zakonov in predpisov je alfa in omega preživetja na trgu. To, kako nekoga zaposliš in kako se ga znebiš, če ga ne moreš ali ne želiš več plačevati, je poleg davčnih zadev prva stvar, ki jo moraš vedeti na pamet tudi ob dveh ponoči, če te kdo slučajno takrat pocuka za palec na nogi. Zato niti približno v nobenem od postov ne vidim soljenja pameti, prej bi rekla, da so skočili v zrak tisti, ki si resnično predstavljajo, kako je, če se moraš sam boriti za svoj kruh. Ker neznanje, ki veje iz bekinega pisma, je resnično šokantno. Pa ji ne želim čisto nič slabega in iskreno upam, da bo zvozila. Samo se bojim, da ne bo, če ne bo zavihala rokavov in se zvečer, ko zaklene vrata pisarne ali delavnice, lotila guglanja podjetniških in informativnih strani in branja uradnih listov in priročnikov, ki bi jih morala, preden se je sploh lotila svojega posla; obračat se s tem na kulinariko je tako zgrešeno kot tu iskati vzroke za ostre bolečine levo v redini ali čudne zvoke v motorju avtomobila. Preprosto se s tako stvarjo pri zdravi pameti ne gre na kuharski forum. To je tako, kot bi profesionalni oblikovalec prebiral modne reporte na kulinariki in iskal navdiha za naslednjo sezono.

Kar se pa davljenja tiče - Frina ne omenja nič o Zidarju. Javne uslužbenke pa zelo eksplicitno, najbrž tiste iz sosednje pisarne (moj sprevržen občutek mi pač pravi, da ti gredo neprimerno bolj na živce tisti iz sosenje pisarne kot tisti, ki jih ne poznaš; ampak v sosednjih pisarnah smo vsi, veš, tudi ti in jaz in Frina). 

Mirno noč vsem, ki bomo jutri še lahko šli v službo!

24. mar 2011 22:04

Z vsem, kar ste povedale, se strinjam.

Ne strinjam se pa s tem, da se ne splača letati na Kulinariko za vsako oz. vseh vrst fig.

Da Kulinarika ni pravi naslov.

Do zdaj smo še vse izvedeli. Čeprav včasih tudi na način, da nekomu poveš, da je budala, ker postavlja budalasta vprašanja, a istočasno mu daš nasvet (in dokažeš, da ti nisi budala KVAK)

Sej v bistvu je fletno, a ne?

24. mar 2011 22:32

Razumem Beki, razumem tudi mnenja tistih, ki so napisali, da se je potrebno izobraziti na področju zakonodaje.

Bom povedala, kako je bilo pri nas: moj mož je l.1988 odprl (najprej popoldansko) domačo obrt. Plačeval je pavšal, prispevke za socialno varnost in obvezni prispevek za občinsko in republiško obrtno zbornico. To so bili vsi stroški, ki jih je imel s svojo dejavnostjo. Ta dejavnost je bila zelo specifična, vendar je imel dela kar dovolj, da je pokrival stroške in zaslužil malo bolje, kot prej, ko je hodil v službo.

Tako je šlo brez večjih problemov kakšnih 7 let, potem pa - bilo je l. 1995 ali 1996 dobil obvestilo od DURSa, da se njegov status pavšalista spreminjav s.p. Panika!!! Ne on, ne jaz nisva imela pojma, kako naj bi to izgledalo. No, izkazalo se je, da bodo od zdaj naprej stroški (davki) bistveno večji.

Mož je bil pripravljen delati še več, moral se je povezati z nekaterimi podjetji, da so plasirali njegove izdelke na trgu. Sama sem se naučila precej o računovodstvu, pa vendar se mi je vedno, kadar sem se oglasila na davčni izpostavi ( zaradi takih in drugačnih zadev v zvezi z s.p.ejem mojega moža) zdelo, kot da uslužbenci tam govorijo kitajsko. Večinoma nisem razumela, kar so mi govorili.

Razumela pa sem, da je treba vse davke in prispevke pravočasno plačati, kar pa ni bilo mogoče, ker kupci niso pravočasno plačevali. Iz meseca v mesec se je dolg povečeval, obresti so rasle. Mož je postajal obupan, cele noči nisva spala, ker sva premlevala, kako se rešiti iz tega.

Ta agonija je trajala do l.2000, ko mu je uspelo poplačati dolgove in zapreti s.p., saj ga ne moreš zapreti, dokler nimaš poravnanih vseh dolgov.

Tako, to je najina zgodba, in jaz bi tudi odsvetovala vsakomur, ki se ne spozna na zakonodajo, da odpre s.p. In se tudi jaz čudim, zakaj bodočih podjetnikov obrtna zbornica ne izobrazi z vsaj osnovnim izobraževanjem na tem področju. S tem bi preprečili veliko tragičnih zgodb, pa tudi državi sami bi šlo gotovo bolje.

Veliokrat

25. mar 2011 8:30

Limnol,

pod tole vašo izjavo se pa podpišem

Izjema so pisarne... v katerih ne delam, odhajam pa z veliko muko do njih (na srečo ne prepogostokrat). Seveda so izjeme. Uslužbenke, ki pozdravijo, ki te pogledajo, ki so res "pridne". Glede na izkušnje in besedo izjema pa lahko domnevate, koliko jih je.

Brez zamere.

Lep pozdrav.

25. mar 2011 18:55

Tako, kot sem že povedala, da nekateri preveč lahko jemljejo razne s.p. in d.oo , da denar kar sam od sebe leti in kritizirajo vse privatnike, ki nekaj imajo. So bili takšni in drugačni časi in jih mečemo vse v en koš. Ne govorim na pamet, ampak z delnimi izkušnjami na lastni koži. Dodam naj samo še to, če je v bližnji okolici veliko fušije je še toliko težje vse, zelo veliko ovir na poti do uspeha, za katerega je treba delat in delat.

Lažje je delati na črno in drugim očitati, da bogatijo, to mislim običajne ljudi, ne razne Zidarje in Tolšakovo, Ki jim vedno na debelo nekaj pade "s kamijona."

26. mar 2011 15:13

Najlažje jemljejo ustanovitev in delo podjetnika vseh sort osebe, ki so plačane zato, da ljudem, ki nimajo osnovnega znanja o poslovanju, planiranju, financiranju, finančni politiki in pogojih poslovanja v prihodnosti. Tudi o pravu ne, pa se mi zgraj opisano neznanje ne zdi šokantno. Šokantno se mi zdi, da so nekateri prepričani, da znajo rres prav vse in da bi tudi drugi res znali prav vse, če ne bi bilo tako zarukani, leni. Se ve, kaj s tem mislim.

Slovenija je preplavljena z raznimi osebki, ki prepričjujejo ljudi, da je denar na tleh, treba ga je samo pobrati. On dobesedno silijo ljudi v s.p.,niso pa sposobni narediti ene verjetne ocene prihodnosti, pri čemer je  potrebno upoštevati veliko okoliščin. Sicer so tudi hudo pametni zgobili veliko premoženja, imeli so svetovalce, pravnike, pa niso računali na recesijo in finančno nedisciplino in nezmožnost iztrejave dolgov.

Takih predavateljev sem srčala kar nekaj, poznam svetovalle na RZZ, ki jih zanima samo statistika samozaposlitve, prve pa ogromna premija. Ko gre v propad, pa ni nikogar, ki bi jim pomagal. Glede stanovsih združenj si ne delajte iluzij, tam vas bodo poslali k odvetniku, davčnemu svetovalcu, pomoč ad hoc pa nobene. Mogoče ponovni očitek, izrečen, ali pa ne, kak nesposobnež, ali lenuh da si.

Še hujša je situacija negotovosti, ko je potrebno nekaj storiti, pa ne bi, pa pravijo vztrajaj, sam bo bolje. Figa, praviloma ni bolje, potonejo z dolgovi, hipotekami, ker ni denarja, da bi potešil vsaj DURS, da se podjetje zapre. Eni so optmissti, drugi ne razumejo dogajanja, tretje pa prepričujejo, aja, tisti, ki so plačani za pomoč.

Do pokoja mi manjka enomestno število, izkušenj imam veliko, nekaterih stvari še vedno ne znam, slabo parkiram, slabo obvladam računalnik: lahko pa povem, da mi je jasno, zakaj je draga država. Zaradi tistih primerkov, ki pehajo ljudi v stisko zaradi pomanjkanje lastnem odgovornosti, znanja, večvrednosti in popolne empatije. In za to so še plačani. In to tako dobro, da ne vedo, da ljudje nimajo niti za preživetje.

Tega, da bodo nekateri predpišoči razumeli, da je mogoče izraz " zaviti vrat", razumeti tudi  kot naspoditi, onemogočiti in jim preprečiti družbeno škodo, pa ne pričakujem.  Itak verjamem, da je šokantno, da so ljudje butasti in brez empatije.

Predpisanje je samo cvetober slovenstva. Taki smo.

26. mar 2011 17:36

Frina, naj ti vesolje pomaga, ker s tako dozo jeze, kot jo prenašaš v sebi, ti tale forum ne bo zmogel...

26. mar 2011 17:54

Jaz dajem Frini odvezo.

Evo.