15. maj 2011 10:46
Azerbajdžanska pesem mi sicer ni potegnila. Ampak bolj kot to me zabava, kako je tale zmaga zeznila vse "poznavalce" eurosonga. Od novinarjev do fanov in stavnic in nazaj. In v tem je čar te pisane vseevropske večmesečne pomladne veselice, ki jo vsaj z enim očesom spremljamo čisto vsi - da je na koncu še vedno kakšno presenečenje. Vsej tehniki in informatiki navkljub, vsemu piaru in vsem racionalizacijam v smislu, da bi morala zmagati kakšna ekonomsko bolj močna članica....evotigana - zmaga Azerbajdžan.
Letošnja lekcija a Slovenijo: s kolikor toliko kvalitetno zadevo se pride naprej. Namesto stokanja v stilu "mi smo majhni, noben nas ne pozna, nimamo močne diaspore" in kr je še takih izgovorov, se s kvaliteto vseeno pride naprej. Malo pri tem pomagajo tudi sosednji glasovi, ampak če ni kvalitete, tudi sosed ne more delati čudeža. Če bo tale dosežek spodbudil ustvarjalce zabavne glasbe, da drugače razmišljajo in da bi začeli delati na zmago (in ne na prodajo 5000 cedejk in dveh spotov) in bi se Slovenija redno udeleževala finalnih tekem, potem se bi počasi tudi uvrstitve višale. Ker, če nacionalka že sodeluje, potem naj gre na zmago. To ne pomeni, da bo vedno zmagala, ampak če tekmuješ zaradi sodelovanja, si že izgubil. Tekmuje se za zmago.
Še nekaj bi rada: So različni načini za izržanje mnenj in kdor je vešč z besedami, bo znal tudi zbosti ali požgečkati, ampak to še vedno tako, da bo zabavno in ne žaljivo. Kdor v tej veščini ni doma, naj vadi, z vajo se marsikaj izboljša. Kdor ne loči med zbadnjem in ironičnim komentarjem na eni strani in žaljenjem na drugi strani - slednji bo pa moral vaditi malo dlje časa. Tole leti na izjavo kolege hedonista, ki je šel v označitvi Andreja Hoferja čez meje tistega, čemur bi rekli, dostojna komunikacija. Termini kot so "retardirano", "debilno"...in podobni se uporabljajo predvsem takrat, kadar želimo poudariti splošno oznako in s tovrstnim pretiravanjem opišemo svoj odnos do fenomena. Npr, če bi rekli: "Tole je pa res debilno...." bi označili svoj odnos do nečesa, ne da bi pri tem dodatno potunkali izvajalca tistega, ki je počel nekaj, kar nam defintivno ni všeč. Do tu uporaba besed "debil", "debilen" še funkcionira. Ko pa konkretnega posameznika označimo za "debila", pa dileme ni več. Smo žaljivi. Ni druge.
Vendelina jr.