Arabska žametna revolucija

1. feb 2011 15:54

Multivitamin! Tako hudičevo zoprn občutek imam, da si zadel žebljico na glavico. Kje se je ta elita učila vladat, če ne pri nekdanjih kolonialnih gospodarjih. Samo potrdim lahko, da se ta odnos nekdanjih gospodarjev in današnjih tutorjev bistveno ni spremenil. Potem lahko k temu dodamo še sistem razdeljevanja mednarodne pomoči s katero ta elita vzdržuje svoj status. Dejansko niso odvisni od domače industrije in se temu sorazmernu tudi brigajo zanjo. T.i. mrdnarodna skupnost ima sicer polna usta parol. Dejansko se tudi ta ne briga za malega človeka. Interes se konča z nekimi pridobljenimi koncesijami in seveda z odvisnostjo elite od t.i. pomoči, ki se v glavnem pokriva iz slavne multilaterale. 

Zdaj si predstavljajte neko mlado osebo, ki je skozi nek izobraževalni proces prišla do neke razgledanosti in se zavedla, da je popolnoma brez perspektive. To se mi zdi osnovni problem in ne vodstvo ali slog vodenja kot tak. Problem je v tem, da se njim na očeh troši mega € in $ in se po desetletjih še nikjer nič ne vidi (razen predobrih hiš in predobrih terencev) in za jutri ne vedo kaj bodo delali in kaj bodo jedli. To bi jaz rajši imenoval Poln kufr revolucija.

Ne vem kam se bodo obrnili. Na EU skoraj sigurno ne, ker se po vsej verjetnosti zavedajo, da jih bo samo še enkrat pripeljala v isto situacijo. Druga opcija je religija in tretja je Azija, ki po Afriki vodi precej agresivno in precej drugačno politiko.

Sergej

1. feb 2011 16:28

Jebentiš, me tolk jezik srbi!

Ampak smo tlele na kulinariki rekli da o politiki pa ne bomo, a ne?

 

Jaz za začetek razmišljam o pikadu, potem pa še kakšne dodatne dejavnosti v smislu dobrega ciljanja.. Edin me zanima, kje bom to lahko uprizarjala, ker bomo šli kmalu zadnjič bosi po svoji zemlji.

TIste države tam upam, da imajo ne glede na to, da je že kar nekaj afriške zemlje v tujih rokah, še vedno razlog, da se borijo za svoje.

 

Mi gre zadnje čase zelo v nos, da je bilo pri nas treba vrniti Pokljuke in Svete Jožefe in nevemkajše, s tem, da so dotični to zastavili nekim tujcem in bodo zdaj eni pikzigmarji pohopali hektar za hektarjem...

Istočasno jambramo o pomanjkljivi prehranski samooskrbi...

 

Vem, da sem mal ven iz teme, ampak ko poči, poči. Poči pa takrat, ko zmanjka. Česar koli

japaja

1. feb 2011 17:28

A je zmanjkalo ?

 

Saj, meni je tudi za zviznit ...

Polna luna?

 

Moja kolega sta šla danes dol, meni, idiotu babjemu, ni kapnilo, da se še sama javim in grem spet malo usodo izzivat

 

mamamia

mamamia

1. feb 2011 17:45

In zakaj ne bi o politiki? Tam so vendar največje juhe, čorbe, zosi in stalno se kaj smodi.

Sergej

1. feb 2011 18:11

Živeti tam kot evropejec je lahko (če imaš evropejske prihodke). Živeti tam kot večina prebivalstva je težko. Vsako leto se število prebivalstva poveča za 1,3 miljana. Več kot 90% prebivalstva je revnega stavnu. Kako ti živijo, joj....O tem ne bi govorila, ker razmere tam zelo dobro poznam. Mislila sem, da bo tam doli počilo že preje. Sicer pa ni nikoli prepozno. Do sprememb mora priti, v prid revnemu ljudstvu. Migla

1. feb 2011 21:00

To zadevo vidim malo drugače in sicer v smislu, da EU in ZDA izgubljata tla pod nogami. Ozitroma se zdaj v tem delu dogaja nekaj podobnega, kot se je zgodilo ZDA v Južni Ameriki. V potrditev tega mi je tudi presenečenje, ki so ga dogodki povzrocili. Vsaj v EU kar niso vedeli, kako bi reagirali.

Osnovni problem, ki ga vidim, je v tem, da po desetletjih floskul o demokraciji in pravicah, te enostavno ne primejo več. Na Madagaskarju sta me najbolj presenetile dve stvari. Prva je ta, da po trgovinah ne najdeš blaga iz EU ali ZDA - dobiš pa popolnoma vse in še več kot pri nas in to po za nas smešnih cenah. Druga stvar, ki me je dobesedno šokirala je pa ta, da kmetje popolnoma sami in na novo izumljajo stroje, ki so pri nas po muzejih. V vseh desetletjih velikih besed in načrtov jim nihče ni pokazal kako se naredi enostavna preša na vzvod ali mlinsko kolo. Dobiš poceni kitajske stroje za (recimo) luščenje riža. Vendar je luščenje zaradi energije predrago in ženske to še vedno delajo na roko v svojih možnarjih. Deset metrov stran po kanalu za namakanje dere voda v prazno. Okrog se pa vozi elita in 'humanitarci' v predobrih terencih in nihče se ne potrudi izstopit - ne samo fizično, tudi mentalno.

Verjemite, da jim gremo blazno na živce. Eliti Vaza (tako nam pravijo), ker je prisiljena beračit 'pomoč' za preživetje. Na drugi strani se nam lahko upravičeno posmehujejo, ker vsa ta pomoč trenutno konča v Aziji za razne lepe igračke. Nižjim slojem pa oboji, ker po moje upravičeno smatrajo, da jih imamo za norca, ko slišijo floskule s severa in vidijo kaj se dela z denarjem, ki naj bi bil namenjen njim. Kaj ti pomenijo ne vem kakšne pravice in deklaracije, če ne veš s čim boš napolnil trebuh in nič ne kaže, da bo kdajkoli bolje! (govorim za tiste, ki so se odpovedali kmetijstvu za bljše sodobnejše življenje in šli v šolo)

Srečal sem fanta, ki je presenetljivo dobro govoril angleško (redka izjema). Delal je kot spremljevalec na lokalnem avtobusu. (taksibrus je navaden kombi predelan za 16 oseb v katerega gre 25+ ljudi) To je tisti, ki zlaga prtljago na streho in visi zadaj na vratih, ko je kombi poln. Kaj naj zdaj naredi, če nima možnosti, da se prebije do korita?

EU jim je z raznimi predpisi in certifikati praktično popolnoma zaprla trg. Mednarodan trgovina, ki je verjetno subvencionirana, jim je v veliki meri uničila še domači trg riža, ki je njihova glavna prehrana. Pakistanski je manreč tako poceni, da so polja v premožnejših regijah neobdelana. Kaj naj za boga milega počnejo, da bodo preživeli? Ali se nimajo kje naučit ali se ne izplača.

Kitajci za razliko z njimi trgujejo. Ne samo prodajajo, tudi kupujejo. Problem je po besedah kitajskega znanca, da so tržni viški premajhni in baje zdaj Kitajci na veliko najemajo zemljo in organizirajo pridelavo hrane za Kitajsko. Razen taga jih tudi oskrbujejo z izredno poceni stroji in jim tako prenašajo tehnično znanje. Sami ocenite kdo jim prinaša vizijo boljšega.

Vendar sem kljub vsemu še vedno prepričan, da dejansko nič ne rabijo in je daleč od tega, da bi bili revni. Če seveda spremenimo kriterije in iz spiska za premožnost črtamo vse elektronske igračke, avtomobile in podobno šaro, ki zanesljivo ni pogoj za srečo. Znajo si postavit streho nad glavo, kurjavo ne rabijo in vedno zraste kaj za pojest. Seveda se s tem ne strinajo, ker živijo v prepričanju, da se na severu cedi med in mleko. Naš svet poznajo samo iz filmov, televizije, raznih agitprop zgodbic in seveda nas vedno vidijo v dobrih avtomobilih s steklenico pregrešno dragega piva. Podobno kot smo mi nekoč gledali premožnost Nemcev. Če verjamete ali ne, živijo bolje od nas.

Sever žal ne poznam in samo špekuliram, da so razmere podobne. Tudi Afriko daleč od tega, da bi jo res poznal. Vendar sem kljub temu prepričan, da ne sekam kaj dosti mimo. Ne nazadnje sem lani v petih mesecih prespal štiri noči v treh različnih hotelih. Čudoviti in popolnoma običajni ljudje so in da razbijem še eno famo, to so največji garači, ki sem jih v življenju srečal. Podoba je zanesljivo hudo izkrivljena na obeh straneh! Če smo mi prepričani, da smo srečni, ker ne živimo v ubogi Afriki, so oni prepričani, da so nesrečni, ker ne živijo v bogati in vsega presiti EU.

Toliko in se opravičujem, ker sem tukaj izlil del tistega kar mi mesece leži na duši.

LP

Sergej

2. feb 2011 5:34

@Sergej C., Multivitamin, Migla, Vanja: se kar podpišem pod vaše poste. Trenutno s partnerjem živiva v eni izmed bivših sovjetskih republik, in edini (meni logičen) razlog, zakaj tu ne pride do česa podobnega kot v Egiptu, je ta, da je država enostavno prevelika. O demokraciji raje ne bi, še manj o tem, da je življenje za Evropejce tu popolnoma drugačno kot življenje domačinov. Orožje in nafta pač nimata nobene veze z Zahodom, ali pač... Saša Sporočilo je spremenil(a) Sashika dne 02. 2011 13:05

2. feb 2011 15:39

Veste kaj je pri vsem tem najbolj žalostno? Da je že umrlo blizu 200 ljudi, da jih bo morda še veliko in vse kar se bo zgodilo bo to, da bodo enega diktatorja zamenjali z drugim! Ker sem prepričana, da Al Baradeiju tudi pod razno ne bodo pustili priti na oblast oz. se bo to zgodilo samo v primeru, ko/če bodo stvari res totalno ušle izpod nadzora (če se motim, bom zelo vesela). Sergej C, kaj ni škoda, da nimajo vsa ljudstva sveta take sreče, da bi bili nezanimivi za "tavelike" (beri: ni nafte, ni maka, ...), kot jo imajo prebivalci Madagaskarja, ki lahko v miru živijo svoje prijetno življenje (revno ali manj revno za "okus" Evropejca ni vprašanje). Vendelina, tiha diplomacija se ne dogovarja samo o tem, ali bo nekdo sprejet - in za kakšno ceno -pri Obami, ampak tudi o tem, kje bodo načrtno zasejali krvavo revolucijo, in da nekdo to tako ali drugače obelodani (pa tudi če pri tem poskrbi za samopromocijo), se mi zdi pozitivno! Se pa sicer s tvojo oceno stanja / dogajanja strinjam. sonci

2. feb 2011 19:37

Hja, slišijo (ok, berejo) se tudi čisto drugačne zgodbe od te, da so egipčani siti Mubaraka... Kdo bi vedel - mi, tako daleč stran in odvisni le od poročanja medijev (ki znajo biti, kot se bere tudi pristranski) najbrž ne.

Za malo drugačno perspektivo:   http://bata.blog.siol.net/2011/02/02/dnevi-jeze/

Issi

Sporočilo je spremenil(a) Issi dne 03. 2011 07:56

2. feb 2011 21:14

Okej, diskusija je šla, kot ponavadi v več smeri.

Med drugim se izvedela tudi to, kakšen vokabular je imel imetnik diplomatskega potnega lista a long time ago

 

Glejte, dogajanje v Egiptu je nekaj, kar je v reci in piši soseščini Evrope. Evropa je pred triindvajsetimi leti doživljala žametno revolucijo na vzhodu kontinenta in pred dvajsetimi leti je doživljala krvavi razpad Balkana.  Zdaj se dogajao spremembe na južnih mejah. In iz vrste razlogov od plemenitih (v smislu, a ne bi bilo fino, če bi vsi ljudje lahko živeli dostojno življenje) do sebičnih in egoističnih (bolje da se stvari dogajajo kolikor toliko obvladljivo, ker če ne, bomo imeli povečan tok beguncev) in skrajno pragmatičnih (imejmo kolikor toliko kompatibilne politične sisteme in ureditve, da se bomo lažje pogovarjali in včasih celo razumeli) interesov si želimo, da bi se v Egiptu zgodila neka kontrolirana tranzicija.  Ker bi bil to signal za zelo široko regijo. Konec koncev, če kaj lahko ustavi ekstremiste, jih ustavi demokracija. Ki ni perfektna in nikoli ne bo, in na kratek rok morda ni najbolj učinkovita, ampak na dolgi rok pa daje rezultate (na dogli rok avtokracije, prosvetljeni absolutizmi in diktature odpovedo, demokracija  pa vse od 1789  )ob tem opozarjam na skoraj prezrti sestavek o francoski revoluciji na tem portalu....) drži tempo. In dokler "komunizem ne zmaga" (se referiram na Žižka in Marxa), je najbolje, da kar navijamo za demokracijo.

In če se bo zgodila mirna tranzicija, se bo zaradi vztrajne tihe diplomacije. Ki ima to lastnost, da je v javnosti tiho.

In ki ni enaka tistemu, kar je kdo gledal/a v kakšnem butastem akcijskem filmu ali pa serijah, kjer specialni agenti šetajo po svetu in ga mimogrede rešujejo. It is not working this way.

 

Vendelina jr.