Krt na dvorišču

18. okt 2010 17:53

Evo, še ena s tako težavo kot pri meni. Negujem zelenico 100 na uro, potem pa pogledaš, pa je slabše kot najbolj zanemarjena njiva.

En nasvet je bil zliti v krtovo luknjo mehčalec, pa izgleda, da so se potem veselo šamponirali tam pod zemljo, ker jih je bilo še 5 x več....

No, potem smo jih pa pregnali s tem, da smo natresli v luknje tisto zastrupljeno koruzo, ki jo po navadi nastavimo glodalcem po kleteh.

Zdaj je pa mir.

Upam, da sem kaj pomagala, naj bodo koristni kak hočejo, samo prosim ne pri meni.....

18. okt 2010 22:16

Predvidevam, da imate za negovanje zelenice "100 na uro" dovolj časa. Upam, da vam to predstavlja poseben užitek in ne samo neprestanega stresa zaradi krtin in drugih "napak" na travi.

Glede na tvoj tretji odstavek pa srčno upam, da pri hiši oz. v soseščini nimate majhnih otrok, mačk ali psa - predvsem pa upam, da se na vaš vrt ne hodijo sprehajat ptice pevke. Strup za glodavce je za zgoraj naštete namreč smrtno nevaren.

PS: Strup za glodavce prav tako ne odstrani ličink raznih hroščev, ki so ponavadi najpogostejši vzrok za "napake" na skrbno negovanih zelenicah, živijo pod zemljo in uničujejo travo.

Za odpravljanje prevelikega števila teh ličink so edino zares učinkovito in za naravo neškodljivo "sredstvo" prav krti in ptice pevke.

18. okt 2010 22:37

18. okt 2010 23:47

Ljudje se nič ne učimo od narave.Le-ta nas opozarja na vse možne načine, pa nič.Ne vidimo dalj od svojega nosu.Meni so na vikendu tudi narili nekaj zemlje, pa kaj.Imam grablje, pa pograbim.Res ne gojim angleške travce, pa saj ni važno.Vsak, ki ga krti tako motijo, naj si le ogleda, magari na netu, zakaj so tako koristni. Ljudje dragi, ne misliti, da smo edino zveličavna bitja na tem planetu mi, ki hodimo pokonci.Naš napuh nas že drago stane, pa še nas bo.Titta, razmisli malo.

18. okt 2010 23:57

19. okt 2010 0:12

Si lahko zamislite, da vtakneš v krtovo luknjo čip z melodijo Slovenija, od kod lepote tvoje. Tržna niša ?

19. okt 2010 0:30

In?

Kaj si naredil potem? Upam, da nič takega, kar bi jim povzročilo trpljenje.

Za razmislek vsem, ki vidijo na svojih negovanih parcelah samo sovražnike, citiram 2., 3. in 4. člen Zakona o zaščiti živali.

Kot vsi vemo, smo zakone dolžni spoštovati VSI - in niso sami sebi namen.

2. člen

19. okt 2010 0:42

Pa da ponovimo vajo:

lp

19. okt 2010 7:46

Lej jo, še ena tržna niša.  Lastniki zemljišč, ki imajo hude težave s travo ravno zaradi ogrcev majskega/junijskega hrošča (o tem se je obilo pisalo in govorilo), bi jih bili gotovo veseli.

Ali pa  so te težave pri njih nastale zato, ker so prej spodili ali zastrupili vse krte.

Tistim, ki jih motijo krtine, deževniki, regrat  itd. med travico, priporočam, da kupijo kar plastično. Na voljo so zelo dobri približki in potem bo  vse leto mir .

19. okt 2010 10:40

Cila, tale tvoja plastika me je spomnila na zgodbo, ki se pri nas kar nadgrajuje vsako leto.Na prelepem delu Slovenije imamo majhen vikend in okoli malo trave, ki jo je treba seveda pokosit, da ne preraste v gozd. Čeprav sva oba " igralca" v tej zgodbi rojena in živiva v mestu, je čut z naravo v meni dosti močnejši kot v mojem sopotniku. Zato so vsako leto hude borbe, zakaj je treba kositi travo, lej kako lepe rožice, ti bi pa vse to pobila itd. Vsako leto znova, leta in leta.No in pred časom je naš prijatelj predlagal, da bi vse asfaltirali in poklicali otroke, jim dali barvice, naj lepo narišejo cvetlice in drevesa in za vedno smo rešeni košnje in skrbi. To mi prihaja na misel tudi vedno, ko preganjamo živali v naravi.Imeli bi samo tiste, ki so nam všeč. Ptice, ampak, da ne pojedo semen, kužka in muco, ki ju imamo pod nadzorom, konja v ogradi, da ne najedam dalje. Seveda se proti škodljivcem vsi borimo, ampak če imamo nekaj krtin na travniku, pa res ni razloga za paniko, lepo prosim! Mene najbolj boli, da človek ne čuti več z naravo, veliko nas.V naravi je vse v ravnovesju, človek pa je s svojimi posegi velikokrat res naredil neravnovesje, ki ga plačuje drago. Spremenil strugo reke in danes se čudi, da reka poplavlja.Itd, itd.