Kaj se dogaja z nami

naor  

član od: 4.3.2010

sporočila: 7767

29. sep 2010 13:17

Dragi moji, jaz pa rada vidim, da  izmenjujemo mnenja in da vidim, kako drugi gledajo na svet okoli sebe.In to na raznih področjih.Tako se spoznavamo, včasih se tudi kaj naučimo, včasih si nalijemo čistega vina, nemalokrat pa ga tudi polomimo.Ker smo ljudje in ker grešiti je človeško.Včasih se pa le malo zamislilmo in mogoče naslednjič naredimo drugače, boljše.

Vsi enaki, vsi različni!

naor

booris  

član od: 11.11.2004

sporočila: 315

29. sep 2010 14:12

Če je že osnova teme prijaznost v trgovini, kioskih ipd., bom poskusil odgovoriti še na osnovo. Fraze kot so "`dan", "`vala", "`svidenje" ipd. so bolj ali manj posledica naučene kulture, avtomatsko izrečene, ne da bi sploh vedeli, kaj stoji za njimi. Ali prodajalka z "dan" res misli, da kupcu tega dne želi res vse najboljše, ali pa je to samo vljudnostna fraza? Pri, na primer, 100 kupcih res ni možno vsakemu iz srca zaželeti lep dan. Kupci to občutimo, vračamo z naučeno frazo ali pa tudi ne, saj je vse skupaj plehko naučeno. Osnovna naloga tistega trenutka je pač opraviti nakup. Od vseh (nekaj tisoč) blagajničark, ki so mi zaželele dober dan, se spomnim samo ene, ki mi je pomagala spraviti stvari v vrečko, pogledala v oči s "Hvala, lep dan še naprej!". Ena redkih, ki je to res mislila. Če pozdravljamo, pozdravimo s srcem. Odtujen, površen, naučen pozdrav odzove podoben odziv ali pa ga sploh ne. Dan je lep, izkoristimo ga. LP Boris booris

rebecca  

član od: 19.3.2002

sporočila: 2739

29. sep 2010 14:35

dragička je napisal/a:

Rebecca, si pa malo mimo zadela... Kvečjem sočustvujem z "degustatorji", posebno če so starejši, ker vem, da krpajo svoj proračun.

Napisano pa je bilo tako, kot da kupci pljujemo in ne vem kaj vse počnemo pred tisto mizico. Ne vem zakaj taka nestrpnost?

 

Pozdravček!

 

Dragicka, ne mislim da si nesramna, le da se tvoj zapis lahko tudi tako razume. Kot si ti razumela Roncin, da kupci pljuvajo. Jaz sem razumela da se je nekomu prevrnil sok in zame bi bila normalna reakcija oprostite prosim, zelo verjetno bi se tudi pohecala o svoji ali otrokovi nerodnosti, smeh in zabavljanje pa ne.

Sama vcasih kaj poskusim, najveckrat ne, sem pa tudi slisala navodila kako se je treba najest, da doma ne bo treba   Nevljudno sem vlekla na usesa, kar sicer ni bilo tezko, saj je oseba klicala drugo, ki je bila par metrov stran. Lahko je bil tudi samo hec, ne vem, ker oseb ne poznam.

LP, R. "Stressed is desserts spelled backwards!"

ežoj  

član od: 24.2.2006

sporočila: 6302

29. sep 2010 14:53

Boris, ne bi se strinjal s tabo. Resda v ..ber dan, ali kar ...dan ni nobene silne komunikacije in globokih misli, je pa le vzpostavitev komunikacije. Zjutraj, ko odprem vrata, me muce pričakajo, ne rečem sicer dobro jutro, rečem, a ste že lačne ali kaj podobnega. Prepričan sem, da tudi ( večina ) ko pride v hlev, reče kakšno svojim živalim, se mi zdi, da to le vzpostavi nekakšem odnos. Drugač, je nola izredno lepo zapisala, o prijaznosti do vsakogar, različnih osebkov manj ali več znanih. Nekdo je zapisal da žanješ kar seješ, tudi s tem se strinjam, pa če v to verjamete na kakšni biblični osnovi ali filozofski ali kar vraževerno.

 

Pa še moja današnja prigoda, iz trgovine pri najboljšem sosedu:

Po trgovini sem iskal umetno sladilo ( tako se mu samo reče, je izvleček konoplje s enakim učinkom kot joint, le da se nič ne kadi in diši okoli, pa ni prepovedano, dokaj popularno med študenti ). Ko omenjenega sladila nisem našel, obrnem se na eno trgovko, ki je neki zlagala v police. Mal se pohecam, pravim, ste ga dobro skrili. Kaj pa, vpraša, ko povem, pove na polici nasproti kruha  vprašajte ono ki kruh prodaja. OK, grem tja, pogledam, sojine omake............onega sladila ni. Ona trgovka, ki mi je pojasnila, ravno gre mim, in je jaz ponovno ogovorim, na kar se ona začne dret na mene, saj sem povedala, nasproti kruha, vprašajte prodajalko, a ste vprašali, niste.......... čist me nadrla, če bi bil starejši verjetno bi povlekla tudi impotentnost.

ežoj

Dobrojedka  

član od: 11.4.2010

sporočila: 282

29. sep 2010 15:05

Ah Ežoj, ne sekiraj se, ko sem bila jaz študentka, so me tudi takole... saj bo bolje ko boš zrasel Dobrojedka

Lisa  

član od: 13.1.2005

sporočila: 1812

29. sep 2010 15:07

Kaj češ, Ežoj - premlad si. Mi, tastari (ki že po zemlji dišimo), tako grdo gledamo v svet (ker - kao vemo da nas čaka samo še smrt), da nas trgovka še pogledat ne bi upala, kaj šele zmerjat. Lisa

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

29. sep 2010 15:47

O tem, kdo bo prej umrl, ima smisle razpravljati samo v kakšni aktuarski tematiki, ker pa tale to ni, je bolje da tozadevno vsi s konsenzom nehamo. Saj vem, da ima koga, da bi še kaj rekel na to temo, ampak včasih velja malo v glavi šteti od 1000 nazaj v kakšnem tujem jeziku in tam nnekje pri 873 vsakega mine. Ker osnovni štos je v spoštovanju. Če človek spoštuje samega sebe (da ve, kaj mu gre in kje je popolnoma odpovedal, da je zadovoljen s kartami, ki jih trenutno ima in zna igrati z njimi in ne pogleduje zavistno po kartah, ki jih ima okolica....BTW, vse v oklepaju je metaforično, tko je shvatio, shvatio je), potem se bo nekako prebil skzoi dan ne da bi pri tem prizadel maso naključnih pasaantov. Oziroma, tudi če se mu kak dan ne bo ravno izšel, na koncu dneva ne bo dizaster od rezultata. Saj ni nič narobe, če je kdo kdaj neroden, siten itd....ampak, če se takrat človek opraviči in nasmehne in reče "joj, danes mi ne gre, danes ni moj dan," ga bo okolica razumela in tudi napetost se bo zmanjšala. Ampak imam ponesrečen občutek, da ima zelo veliko ljudi težave s konceptom spoštovanja. Sebe doživljajo kot luzerje. Ali pa kot ne dovolj pomembne zmagovalce (kar je isto kot luzer). In potem iščejo kakšno osebo, za katero po svoji lastni presoji menijo, da je po neki čudni statusni razdelitvi kako stopničko nižje od njih. In se potem nespoštljivo obnašajo. Na takem udaru so prodajalke, ljudje za šalterjem, vratarji, varnostniki, da o ubogih snažilkah raje ne bi. Sicer se pa prave barve vsakogar pokažejo ravno v takih situacijah. A si kdo želi imeti prijatelja, ki nadira pordajalce in snažilke? No, vidite? In v socialno na najbolj prijetni situaciji potem te napetosti pridejo še bolj do izraza. Ampak se mi zdi, da tudi pred petimi leti ni bilo v tej deželi prijaznosti (pa magari naučene, raje naučena prijaznost kot dolgočasen ksiht) toliko, da bi se obmetavali z njo. Vendelina jr.

beva  

član od: 7.1.2010

sporočila: 741

30. sep 2010 8:17

Vendelina jr.: "Ampak imam ponesrečen občutek, da ima zelo veliko ljudi težave s konceptom spoštovanja. Sebe doživljajo kot luzerje. Ali pa kot ne dovolj pomembne zmagovalce (kar je isto kot luzer). In potem iščejo kakšno osebo, za katero po svoji lastni presoji menijo, da je po neki čudni statusni razdelitvi kako stopničko nižje od njih. In se potem nespoštljivo obnašajo. Na takem udaru so prodajalke, ljudje za šalterjem, vratarji, varnostniki, da o ubogih snažilkah raje ne bi. Sicer se pa prave barve vsakogar pokažejo ravno v takih situacijah. A si kdo želi imeti prijatelja, ki nadira pordajalce in snažilke? No, vidite?" Odlično povedano! beva

stasafrank  

član od: 29.6.2003

sporočila: 518

2. okt 2010 14:19

Kot vem, so nekoč naredili eksperiment in postavili psa v sobo, kjer so bile stene od vrha do tal prekrite z ogledali. Ta je je v trenutku spoznal, da je obkoljen s krdelom psov. Prestrašen in razdražen je začel lajati in renčati in vsi psi okrog njega so, logično, ponavljali za njim, renčali nanj in mu kazali zobe. Da bi se obranil pred napadom, se je pes začel pomikati proti psom v napadalni drži in vsi psi so se usmerili proti njemu v enaki drži. V obupu se je z vso močjo zaletel v enega namišljenih napadalcev. Na pol mrtev in krvav se je sredi črepinj od razbitega ogledala zgrudil na tla. Če bi pri vhodu v sobo samo enemu prijazno pomahal z repom, bi ga vsi psi enako prijazno pozdravili nazaj.... Staša

syu  

član od: 10.9.2009

sporočila: 482

2. okt 2010 21:27

Dragi prijatelji in prijateljice Prav lepo vas je brati. Danes je bil tako čudovit dan, da se nisem dala in sem se smehljala in smehljala in glasno pozdravljala in neverjetno, skoraj vsi so odzdravili. Tudi vreme vpliva na ljudi, mogoče je pa tista tretjina nekulturnih brala moj post. Naj vam pa povem, da že 30let delam z ljudmi in včasih ni bilo tako. Pa še to- nekako tako, kar seješ to žanješ- je pisalo. Poglejte, jaz delam 6dni v tednu po 13 ur in tudi, če sem še tako utrujena, mi ni nikoli teško izreči teh nekaj čarobnih besed, dober dan, hvala in nasvidenje. syu

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti