Ribe - prosim pomoč!

Lep pozdrav vsem,

Na vas se obračam, ker ne znam pripraviti rib. V naši družini nihče ne je rib in jih ne znam pripraviti. Rada bi se pa potrudila za svojega zaročenca, da bi mu kdaj pripravila tudi kaj ribjega in ne samo meso. In ravno danes sem kupila dva fileja lososa, naredim zraven solato in seveda popečem ribo na obeh straneh...ampak sem očitno naredila nekaj narobe ker ni bilo dobro :/ mogoče preveč olja, preveč vroča ponev? ne vem niti kako dolgo se riba peče...delam lahko po receptu in vse ampak "tisto nekaj" manjka, občutek za ribe! Zelo si želim, da bi vsaj 1x na teden fantu ponudila za kosilo ribo, pa mi je bilo danes kar malo nerodno ker je šlo vse narobe...kaj mi svetujete da bi mi šlo lažje, kaj vse bi morala vedeti o ribah in njih pripravi?

LP,

Mateya :)

1. jul 2010 16:28

mogoče ni bilo dobro, ker nisi navajena okusa? Sicer ti kaj dosti ne znam svetovat, ampak vaja dela mojstra. Kakšna riba v soli se skoraj ne more ponesrečit, pa je zelo okusna...

http://www.kulinarika.net/recepti/3572/morska-hrana/bra

 

Kaj pa fant pravi? Naj ti kar odkrito pove, mogoče bosta skupaj ugotovila, kaj je narobe, kaj vama je všeč in kaj ne...

Se mi zdi, da so sicer ribe zelo preproste za pripravo. Očistiš, osušiš, posoliš, spečeš v ponvi ali na žaru. Paziš, da ni surovo in da ni presušeno ( z malo vaje boš vedela). Drugače pa so mogoče bolj hvaležne za pripravo, pa tudi bolj okusne, cele ribe (brancin, orada, skuša...) kot fileji lososa itd.

čoko

1. jul 2010 16:46

Mateja, lep pozdrav tudi tebi, pa, dobrodošla na kulinariko, sicer nisi čist nova, redko se oglašaš.

Glede rib bi rekel: kaj pa imaš tam zgrešit, ribe spražiš in pika.

pa po vrsti: olje ne šparat, če imaš lososove zrezke, naj bo olja vsaj do polovice zrezka, raje več.

- olje naj bo dobro segreto, pa ne, da se kadi

- ribo ( zrezke ) pomokaj ( jaz uporabim pol ostre pol gladke moke, vendar ni važno )

- pomokano ribo daj na vroče olje. Jaz čez kako minuto obrnem, da se mi začetno zapeče moka na obeh straneh

- vaja dela mojstra, opazuj, " kaj dogaja ". Saj boš ugotovila če je ogenj ( temperatura olja previsoka, podobno, kot da pražiš piščanca, ravno tako, po " penjenju " ugotoviš če je prenizka.

- riba se ne praži dolgo, vendar mora bit skos pečena. Jaz nikoli ne držim štoparico, da bi vedel kolk, po občutku. Kako pražiš piščanca: tudi tam je kos lahko debelejši in nekako oceniš.

- kot sem rekel: vaja dela mojstra ( mojster pa vajo )

Pa gospoda zaročenca tudi lahko vljučiš: naj kaj pomaga, poskusi, pove svoje mnenje, naj bo na tekočem kaj se dela, lažje bo sprejel tudi kakšno polomijo ( pa polomije niti ne more bit. Če je previsoka temperatura, da bi se zažgalo, to poaziš in reagiraš, če ni dovolj pečeno, pač pražiš še mal ).

A ja, na indukcijskem štedilniku raje ne delat ( vsaj jaz nimam rad, raje na steklokeramiko ali plin, mislim, da se lepše regulira temperatura za praženje ribe ( pa česa drugega tudi ).

Upam, da sem vsaj mal pomagal.

 

ežoj

1. jul 2010 16:59

Prva in najboljša možnost, ki ti jo svetujem, je to, da proglasiš v svoji bodoči familiji kar svojega promesso sposo za posebnega diplomatskega pooblaščenca za ribje zadeve, če ima ribe rad, bo najbrž tudi hitro pokapiral stvari v zvezi s pripravo, ti se pa lahko nato proglasiš za njegovega vajenca. Drugič: ribe so hudo raznolika skupina, od sardel, ki jih lahko čistiš z eno roko, privezano na hrbtu, sredi noči ob svetlobi polne lune in jih imaš v ponvi za pizzo naravno spečene v desetih minutah - ali pa iz njih narediš fantastično jed, če jim populiš kosti (kar gre pri sardelah z lahkoto) jih polniš z mešanico na čebuli prepraženih drobtinic, rozin in bazilike, jih zložiš v jensko skledo tako, da mednje zlagaš liste svežega lovorja, poliješ z olivnim oljem in spečeš v zelo vroči pečici (spet samo dobre četrt ure); prek skuš, ki morajo biti silno sveže, da so res dobre (kar pomeni, da se jih splača kupovati zjutraj na ribiškem pomolu, sicer pa v ribarnici samo, če si v dobrih odnosih s prodajalcem), prek škarpene, ki jo je katastrofa čistiti, če tega nisi navajen, narediš pa iz nje čudovit brodet, ker ne razpadejo med kuhanjem, malega milijona vrst malih belih rib, ki so tečne za čiščenje in imajo zoprne koščice, po okusu so pa božanske, in še in še. Tako kot ne moreš pripravljati dunajskih zrezkov iz stare športne krave ali golaža iz teletine, tako ima vsaka riba svoj okus, posebnosti, sezono in način priprave. Jaz še zdaj nisem sprobala vsega, kar ponujajo slovenski in sicilski ribiški pomoli in ribarnice, tako da se morebitnim neprijetnim presenečenjem izognem tako, da kupim polovico nečesa, kar že poznam, zraven pa - če se le da - polovico nečesa novega, in vprašam, kako se tisto novo najbolje napravi, kar prodajalca. Skratka: nabavi si katero od starejših kuharskih knjig (se mi zdi, da novejše v glavnem dajo zelo veliko na porn fotografije pripravljenih jedi, manj pa na koristne napotke), potem pa začnita s fantom pogumno eksperimentirat. Pa tudi izkušene chefe na kulinariki se splača vprašat za nasvet, po možnosti takrat, ko prineseš ribo iz ribarnice, ne pet minut, preden bi jo rad vrgla v ponev. lp, proxima

1. jul 2010 17:00

Pozdravljena Mateja,

ti si gotovo naredila vse prav, saj pri preprosti pripravi rib, ki si jo opisala, nimaš kaj falit.

Je pa en drug problem, riba, ki ni sveža pač ni dobra.

Na kaj moraš biti pozorna pri nakupu ribe gotovo veš in gledaš oči in škrge pa ali je že/še trda itd. Enostavno pri malih ribah, pri velikih, razkosanih pa malo bolj komplicirano.

V spodobnih ribarnicah imajo zraven narezanih filetov vedno zraven tudi glavo,(sem že doživela, da so prilagali glavo, ki ni spadala k torzu, ne vem če smem povedat kje, ker je to tudi svojevrstna reklama) žal je spodobnih ribarnic vse manj in manj, prav lososovi kotleti, ki so vsaj v naših krajih praviloma gojeni in nimajo ravno glav kot teleta se redno prodajajo brezglavo. Tune tudi, prav tako večji psi. itd.

Kaj zdaj. Jaz prisegam na nos. Če vzamem kaj razrezanega v ribarnici (najbolj me jezijo rošpotovi repi), vprašam, če lahko ribo povoham. Pa, če mi verjameš ali ne, ribe jem že več kot pol stoletja, nos me pa še nikoli ni izdal. Tebe tudi ne bo, če tvoja riba ni bila dobra, je prav edini možen razlog to, da ni bila frišna.

Nič ti naj ne bo nerodno - ne samo v ribarnici, jaz tudi v restavraciji vedno najprej povoham ribo (ploščate ribe tipa rombo te na oko hitro prevarajo) - in bolj resna kot je oštarija, bolj resno se potem ukvarjajo s tabo.

Ti samo sledi svojemu nosu, pa bo vse prav.

Pa prav vse si naredila prav, za ribo ni nikoli preveč olja, ker ga po pečenju zliješ stran, in ponev je kvečjemu premalo, ne prevreč vroča.

Mogoče pa zdaj, ko je sezona poskusi s kakšnimi sardoni, če imata rada majhne ribice, če pa imaš rajši kotlete, lahko poskusiš z ugorjem itd.

Nekaj časa jih pripravljaj čimbolj preprosto, tako kot si napisala je prav super. Ko se boš pa naveličala in te bodo povlekli eksperimenti, boš pa poskušala in provirala boljše in slabše recepte.

Zaenkrat pa samo za nosom in ne moreš falit.

nola

1. jul 2010 17:23

Moja hčer pa lososa opere, osuši, posoli, začini z začimbami (timijan, rožmarin) in na malo olja na teflonski ponvi speče. Priblizno 5-10 min na eni strani odvisno od debeline kosa. Obvezno pa odstrani kožo. Je pa treba pri lososu pazit da ti ne gre na več delov ko ga obračaš. Zato to dela z lopatko. Tudi jaz se ne lotim rib tako da to delata mož in hčer. Zraven pa si naredi riž in ima kosila v 20 minutah. Lep dan. irena66

1. jul 2010 19:15

Zgoraj so ti lepo vse napisale kako pa kaj, ne upoštevaj pa kak del Ežojevega recepta in ne uporabljaj moke, niti ne obračaj po minuti, ribe obrni samo enkrat. Mogoče postrv v koruzni moki, tudi sardelic ne mokamo več. Uporabi teflonsko ponev, malenkost olivnega olja in to je to. Sam solim proti koncu, če je riba cela dam rožmarin zgolj v trebuh. Ker imam rad ribe, z veseljem pojem tudi kako gojeno, če ni možnosti do dobre ribe, so mi pa najslajše čimbolj preproste s čim manj začimb. Samo spečene, najbolje na kakem žaru. Verjamem da si spekla čisto v redu kos ribe a niste še navajeni na okus. To pride s prakso, nekaterim pa pač nikoli, jih poznam kar nekaj ki trmasto vstrajajo pri mesu. Pa veliko rib je dostikrat čisto brez okusa, sploh zmrznjenih. Pa ne pozabi dobro, dobro osušiti rib, se mi zdi da je to najpomembnejši del priprave, poleg kvalitetne ribe seveda. Zgoraj je nekdo omenil da uporabljaj starejše knjige, kar mogoče tudi ni primerno, ko sem jaz odprl tako knjigo in ko nisem ločil mleka in kisle smetane, mi ni nasvet v stilu, "peči dokler ne bo pečeno", nič pomagal, se mi zdi da je med novodobnimi knjigami veliko primernih knjig za začetnike, res pa je da je velik del med njimi slikanic. Malo je treba prebrat, sicer se pa dandanes vse najde na interenetu, spet je zraven veliko balasta ampak s časom najdeš dobre strani in forume. Pa tudi na koncu ubereš neko svojo pot, in se ne obremenuješ preveč z vsakim gramom. Sporočilo je spremenil(a) zzak1977 dne 01. 2010 19:36

1. jul 2010 22:24

Super tema tudi zame. Pri nas tudi niso pretirani privrženci rib, sama sem že večkrat kaj poskušala, pa že pri čiščenju ne vem kje se lotit in temu posledično pride še rezultat, ko sem vsega naveličana in mi ne tekne. Bom pa poskusila narediti sardelce v pečici alla proxima. Sliši se izvrstno. In še na nekaj me je spomnila tale tema, pred leti sem v dalnjnih krajih jedla divjega lososa. Čez dan smo bili z gospodom na barki, ga (jih) ulovili, popoldne ga je gospa spekla na žaru, z dodatkom posušenih paradižnikov in še česa. Imam recept, po katerem sem ga pripravila doma. Seveda gojenega in se mi ni zdel niti malo podoben tistemu. Zdaj pa ne vem, je bil ambient, ocean, ali pa kaj drugega... No, torej so pri meni za vikend na vrsti sardelce. Malo bo problem, ker nimamo ribarnice, samo potujoča... Lep večer vsem in hvala tudi z moje strani za zelo uporabne nasvete. Mateja Sporočilo je spremenil(a) matejac dne 01. 2010 22:26

1. jul 2010 22:47

Mateja,

tukaj se zelo dosti pametuje, vsako leto je kaj v trendu, trenutno so očitno pri nekaterih poznavalcih v modi divje ribe, upam, da te take oslarije ne bodo ustavile pri pripravi tako elementarne prehrane kot so ribe.

Na račun takozvanih divjakov se krepko redijo lokalni gostinci, ki poznavalcem prodajajo mastne ribe, pobegle iz kletk, ki se seveda hranijo v matični menzi. Zelo znan politik je lani po obedu celo stisnil roko enemu od naših goljufivih kljukcev; menda takšnega branzina še ni okusil ...

Ljudje sezujejo opanke in si navlečejo lakaste šolne pa čotajo v njih in to je pač približno to.

Nič se ne oziraj na to, ti si lepo in civilizirano nekaj povprašala in si tudi dobila od ežoja,  proxime in upam tudi od mene spodobne in upam da tudi uporabne  odgovore na svoje vprašanje.

Nasvet, da peči, dokler ne bo pečeno prav gotovo velja in ne samo za ribe. Riba je pečena takrat, ko z lahkoto izvlečeš stransko plavut, to se pa zgodi v nekaj minutah.

Berem, da nekateri sardel ne mokajo več. Kdaj, kje in s katero moko so jih pa prej?

Mi jih pa še zmeraj, pa se ni treba nič navajat na okus.

Vse kar je novodobnega je to, da moko, sol, poper in sardele (ali sardone ali kalamare itd)

stresemo v polivinilasto vrečko in jo veselo vrtimo po zraku. Včasih je bila vrečka (škrtoc se ji  reče)  papirnata, to je pa tudi vsa razlika.

Potem pa vse skupaj sfrigamo.

Na žaru pa v pečici pa seveda ne,  joj novost.

Jaz ti vsekakor in še enkrat predlagam na srce in nos, da vsako ribo povohaj preden jo kupiš in da se samo po tem ravnaš.

Predvsem je to važno pri plavi ribi, ki je še dosti bolj delikatna kot bela.

 

Pa dober tek!

 

 

Predlagam pissing contest v ločevanju divje/gojene/podivjane ribe.

 

nola

1. jul 2010 23:01

nola je napisal/a:

..........podivjane ribe. nola

he, he, he, zakaj bi se ribe mučile z iskanjem hrane, če je pa menza (=miza) pogrnjena.....

, , , , , , ,, morska, morska, morska, morska, ..................in druga morska čudesa......

rimljanka

2. jul 2010 0:06

Jutri grem na Obalo. Kot ponavadi, se bom ustavila v Ribji kantini v Portorožu na enih kalamarih na žaru, so super dobri. Postrežba inteligentna. Bom pa videla, kaj mi bo na vprašanje : "Ali imate danes kaj podivjanih kalamarov?" odgovoril un ta luštkan kelnar. Poročam. Tudi v Ribji kantini bom povedala, da sem s Kulinarike in da se pripravljam na pissing contest, morda izvem kakšno dobro finto...(recimo, da je riba pečena, ko ti s ta levim učem pomežikne press). Ne, ne...! Tole vse skupaj je pa že en mal preveč sofisticirano japaja