30. maj 2010 22:35
Zanimivo, kako hitro vsi opazimo, kakšni so današnji mladi (khm, tudi sama se še upam prištevati mednje), ne vprašamo pa se, zakaj.
No, namesto "zakaj", bom z vami delila en pripetljaj.
Pred parimi leti sem bila v svoji lokalni skupnosti na nekem srečanju okoli 20 ljudi, na katerem je bilo eno osrednjih vprašanj, kako pritegniti mlade k aktivnemu sodelovanju. Generacijsko smo bili dokaj pisana druščina, od dedkov in babic, preko staršev, do nas 20 in nekaj letnikov. Pa se je kakšne pol ure razpravljalo ravno o tem, kako je današnja mladina nemogoča, sebična, materialistična, ne pozdravlja, se ne zna kulturno obnašati, ne odstopi sedeža starejšim in tako dalje ter tako naprej, pri čemer so bile najbolj glasne in zgrožene babice, ki niso pozabile poudariti, da pa je bilo pred 50 in več leti vse drugače.
Ker sem bila v tej druščini najmlajša, sem modro molčala, čeprav sem imela jezik že pošteno zgrizen. Nakar se vodja te debate spomni name in me povpraša, kaj pa jaz mislim o vsem skupaj. Priznam, da sem se morala precej potruditi, da ni iz mene zgrmelo prav vse, kar mi je besnelo po glavi, a mi je vseeno s čisto mirnim glasom uspelo povedati nekako takole, da se mi zdi, da prevečkrat pozabljamo, da mladi nis(m)o takšni sami od sebe, ampak da pri tem poglavitno vlogo odigrajo starši in stari starši, torej prav tisti, ki v mladih (seveda ne svojih), vidijo le slabo in bolj malo dobrega.
Po teh pogumnih besedah se je vame uprlo nekaj parov oči, iz katerih je bliskalo in grmelo (še zdaj se sprašujem, kaj me je zadržalo na stolu, da nisem dobesedno pobegnila iz prostora), nakar se je gospa sredi 40-ih le navezala na moje besede in povedala, da pa imam v bistvi prav, ker če dobro pomisli, tudi sama pri svojih treh otocih vidi, da je starejša dva, ki sta zdaj študenta, popolnoma drugače vzgajala kot najmlajšo, staro 2 leti, ki ji je dovoljeno dobesedno vse in ji nihče ne zna reči "ne".
Se sprašujete, kako se je debata razpletla? Nekako tako, da kar naenkrat večine ni več zanimalo, kako mlade pritegniti k aktivnemu sodelovanju v lokalni skupnosti, ampak je bila naslednja točka dnevnega reda kar naenkrat najbolj pomembna, ena od najbolj glasnih babic pa mi še danes, če se slučajno srečava sredi ulice, ne odzdravi.
Radagast