Olja (rastlinsko, olivno...)

Na tržišču je en kup olj( rastlinsko olje, oljčno olje, repično, sončnično, olivno...)

Je res tako napačna izbira, če uporabljaš v minimalnah količinahkaterkoli zgoraj omejeno olje razen olivnega, ki je zdravo olje. Vem, da je olivno nerafinirano in da so ostala rafinirana.

Pa katerega koli vprašam, pravi, da se izogibaj teh olj tako v litrski flaši, kot v kakšni hrani. Torej je to olje edino olivno res najslabše, kar je možno.

pkucler

16. apr 2010 8:18

Hmm, vprašanja ne razumem ravno najbolje, ampak se bom vseeno potrudil z odgovorom.

Kemijsko gledano, so rastlinska olja nenasičene maščobne kisline. Pridobivajo se s stiskanjem rastlinskih semen in ekstrakcijo produkta stiskanja. Produkt ekstrakcije je tisto, kar poznamo kot tekoče olje, poleg raznih glikolov pa vsebuje tudi arome, voske in še kakšno spojino. Zadnji postopek v živilsko-predelovalni industriji olj je rafinacija: s tem postopkom kemijsko osiromašijo olja, saj izločijo voske, katere potem s hidrogenacijo spremenijo v margarino ali pa jih prodajo v kozmetično industrijo za proizvodnjo krem in mil. To je razlog, zakaj nobeno v trgovini kupljeno olje tudi pri nižjih temperaturah nikoli ne kristalizira.

Olja, kupljena pri kmetih, običajno niso podvržena postopkom rafinacije, zato še vedno vsebujejo voske, kar je razlog, da imam jaz eno flašo olivnega olja vedno v kuhinji na toplem, ostale pa v špajzi na hladnem.

Za razliko od rastlinskih so živalske maščobe nasičene, vsebujejo pa tudi veliko koncentracijo holesterola; Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopenta[a]fenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C₂₇H₄₆O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi. Gre za bistveno sestavino celičnih membran pri sesalcih, saj uravnava prepustnost in fluidnost membrane. Holesterol je poglavitni sterol, ki se proizvaja v živalskih organizmih, manjše količine pa ga sintetizirajo tudi drugi evkarioti (rastline, glive). Pri prokariotih, na primer bakterijah, praviloma ni prisoten.^[1] S kemijskega stališča ga uvrščamo med sterole; izraz je sestavljen iz besed steroid in alkohol.

Določena količina holesterola je nujna za življenje, prekomerne količine pa povzročajo aterosklerozo in druge zdravstvene zaplete. Holesterol proizvajajo pravzaprav vse celice, vendar znatno količino pridobimo s hrano. (vir: Wikipedia)

Vsa industrijsko predelana hrana je osiromašena in obogatena s konzervanski, da ima daljši rok trajanja; od mleka, sladkorja, olj, mesa, ... Vse. Razlog za siromašenje je večji nabor uporabe določenih spojin, kar posledično prinaša višjo dodano vrednost in večje dobičke.

Vsak biolog ali pa medicinec pa bo vedel povedati, da je določena količina maščob esencialna za preživetje, če ne drugega, je edini medij, v katerem se topi vitamin D.

Zatorej, po pameti, ne verjemi vsakemu šarlatanu, poslušaj svoje telo, ker Ti bo samo povedalo, kaj potrebuje. Če pa se ga odločiš ne poslušati in trmariti po svoje, si še en kandidat, ki bo veselo podpiral farmaccevtsko industrijo.

LP