Ežojevo potovanje v čile (prej "dopust 2010")

20. feb 2010 12:10

No, ne recejo gospod ampak senor ( pasaher ) ( barbara ). No, pa se nekaj besed o potovanju. Iz Pariza, letalo gre naravnost prek Biskajskega zaliva, preleti tisti vogal Pirinejskega polotoka, ki je Spanski in prek atlantika do Sao Paula. Let do atlantika ( Francija, Biskajski zaliv ) traja cca 3 ure, prek Brazilije cca5, potem se atlantik preleti v ene 4 ure, kar ni velik v primerjavi s potovanjem v S. Ameriko. To vse vem, ker je letalo Airbus 380 in pred vsakim sedezem je monitor, na keterem lahko zberes nekaj filmov, muziko ali pa mapo potovanja z pokazano pozicijo letala, preleteno razdaljo, koliko je se ostalo in cas prihoda. Enkrat sredi noci, so nas zbudili z cingljanjem onega zvoncka za privezovanje, letalo je treslo kot sto hudicev ( cesa takega se nisem nikoli dozivel ), kapitan je v portugalscini nekaj na siroko razlagal, razumeti je bilo edino " turbulenca unexpektado ". Potem je po anglesko povedal, da smo vpadli v mocno turbulenco, da s avionom ni nic narobe ( ces, da je kaj narobe, bi nam ( kao ) povedali ) in da so piloti drugih letal povedali, da bo tega konec cez dvajset minut. Mal je strasljivo bilo to, da je pilot spreminjal moc motorjev in se to nekam cudno slisi, tega se med normalnim poletom nikoli ne slisi. V letalu je bilo slisati mocno hlipanje ene punce in nekaj globokih vdihov. Jaz sem vkljucil unega fatalista v meni: ce je taka usoda ( da namocim rit v Atlantiku ) pa naj bo, sem pripravljen. Kdo sem jaz, da bi se boril bojeval proti usodi? Res sem tudi cevlje obul, nekako se mi je zdelo primerno, za plavanje do brazilije bi jih mogel sezut. Polet iz Brazilije do Santiaga ni posebej zanimiv, razen preleta Andov, ki so res mocno gorovje ( nic se ne lazejo ). Letalo leti cez Ande nekje pol ure ( nisem si mislil, da so tukaj tako siroke. Spostovanje ti vliva videz surove narave: goli hribi, brez kakrsnekoli vegeracije, na visjih vrhovih ( in teh je veliko ) je sneg. Razumes zakaj letalo ( ce morda pade ) tezko najdejo. Na letaliscu v Santiagu zamenjam nekaj denarja, izognem se ( dokaj agresivnim ) taksistom ( no gracias ) in se delam, da vem kam grem. Zunaj najdem nekaksne linijske taksiste ( peljejo na doloceni liniji kot avtobus ), vprasam, kateri pelje do metro postaje pajoritas, seveda se zmotim in ne izgovorim pahoritas, kar pripomore ( skupaj z mojim naglasom, ki je popolnoma narobe ) temu, da traja nekaj casa, da ugotovijo kam bi jaz pravzaprav. Peljemo se cca pol ure. Predmestje Santiaga ni videti prevec mikavno: privatne lesene barake, tako kot v Ameriki, cicer lepo pobarvane, vendar. za razliko od ZDA vse z mocno zelezno ograjo, kar pripomore, skupaj z velikosti parcele ( te so le mal vecje kot je " hisa ") nekam bednemu vtisu. Zravn se vse imajo v pritlicju ( velikokrat tudi na prvem nadstropju ) mocne zelezne resetke ( pa ne proti komarjem, bolj so podobne tistim na arestih ). Pajoritas je postaja metroja ( menda vseh treh linij ) in od tam se pripeljem v blizino Hostla Aconcagua, z majhno asistenco enega fanta, ko abla ingleze za ena dva milimetra ( toliko je pokazal med prsti, na vprasanje ). Hostel premore le eno enoposteljno sobo, ki sem je rezerviral pred enim mesecem in je bila oddana, tako, da sem jaz dobil dvoposteljno sobo z " matrimony " posteljo ( bom mogel nekaj potuhtat okrog tega ). Soba ni kaj prida, se stola nima ( niti mize )........... , pa kaj bi to za 20 EUR ni da bi jamral, soba za 100 bi gotovo imela ( a ja, tudi omare nima ). Tezav s casovno razliko ni: Sao Paulo je tri ure za nasim casom, Santiago je Eno uro pred Sao Paolom ( verjetno nekaj okrog letni/zimski cas, eni so prestavili eni ne ) tako da je casovna razlika s Slo. le dve uri. Ceprav sem bil zmatran, sem se vceraj ( pravzaprav popoldan ) odpravil na pohod po mestu. Sicer sem ze planiral obisk " merkado central " ( centralne trznice ) slovi po tem, da ima veliko ribjih restavracij, nekaj med njimi se imajo za najboljse v Santiagu. Zgradba je lepo nisko zdanje, spominja me na tisto trznico v Budimpesti. Brezstevilne so ribje restavracije, od takih ( nekaj njih ), ki bi jih lahko namestil v katerokoli nobl svetovno prestonico, do takih, nad keterimi si presenecen, da jih inspekcija ne zapre. Vse delajo in imajo jedce. Znacilnost jim je, da vse imajo nekoga zunaj, ki privablja jedce. Tako me en ogovori, in se ga ja izognem z non abla spanis, kar nas seveda tako pripelje do debate..........Koncalo se je tako, da sem tam jedel ( dobro ), sodi pa v tisto kategorijo iz nasvetov za turiste: jej tam kam hodijo domacini. Morda ni vse videti perfektno, je pa okusno in ne drago. Od tam se odpravim se pogledat okolico in prispem na drugi del Merkada central, ki je cez reko, tam je zelenjavni del ( ze me boli un prst za tipkat ). Kaksne posebne cudne zelenjave ali sadja nisem videl. Vse je zelo poceni: jagode mal vec kot pol €, grozdje pol, pravzaprav se vse suce nekje okrog pol eura. Kupim kilo marelic, kilo grozdja, kilo jagod, avokado ( ali pa je papaja, japaja ni zagotovo) ze sem zejn po tisti ribi in vinu, kupim ( navkljub vsem nasvetom za popotnike ) nekaj rezin lubenice in jih " na licu mesta", tako je tudi misljeno pojem. Okoli stojnice z "vsem in svacim" , na obrobju kot nekak bolsji trg, na kosu kartona nekdo razstavil nekaj polomljenih pip, nekaj polnilcev za bog ve kaj, nekje vmes kaksen pes lezi...............nekam cudno je videti, peklenski vroce ( ura stiri popoldan ), poiscem se elektricni vtikac, za tisti potovalni likalnik, ki ga posojam Ognjc da lahko uziva na dopustu, nasi ne pasejo, ceprav oni imajo 220 v, odpravim se nazaj v hostl, klobuk imam, soncna ocala sem pozabil, peklensko vroce, vlecem tiste vrecke in si mislim, samo mi se to treba, da me po tej vrocini trefne kaksna kap, pa da me ambulancia odpelje nekam, da si ogledam kaksno cilsko institucijo od znotraj, ........pa zakaj nisem sel z metrojem.............. no: prezivel. Une jagode skor vse pojem, sicer sem jih opral, .............. no, nobene driske ni, po tisti ribi sem se kar zejn, odpravim se kupit kaksno pivo. To ni tako kot pri nam ( na vsakem vogalu ) ni tudi ZDA da moras ne vem kolk iskat. Po poti vidim trgovino z ocali ( soncni ) imajo " vendida ", vse znamke po 15.000 pesosov ( cca 15 € ), ti so pa humoristi, ocala se dobijo za 1000 pesosov (cca 1, 5 € ), saj veste tisti znani rek, ki se ga drzim: jaz sem tako bogat, da lahko kupujem poceni . Nabavim pivo, enega spijem in se odpravim zgodaj spat ( okrog devetih ). ezoj

20. feb 2010 12:38

Ežoj, super si. Uživaj 100 na uro, al pa še mal več. Pa pazi se sončarice......

rimljanka

20. feb 2010 12:45

Ežoj, ti si enkraten!!! (pa na peglezen mirkaj...pa nase tud mirkaj) Ognjič

20. feb 2010 15:20

uh, Ežoj, kako te je dobro brati. Si te kar predstavljam v tisti vročini z vsemi vrečkami, pa čeprav te ne poznam kleo

20. feb 2010 21:16

Dobr, da vem, da tam dol ablajo ingleze za ena dva milimetra.......(smeškota za valjanje od smeha ni). Ma, enkratno! Še v internetni mrk se ne odpravljam več s takim navdušenjem, ker vem, da bom brala z zamudo!

lp

cervus

20. feb 2010 21:25

Starina, z užitkom in kančkom strahu sem prebrala.

Čuvaj nase.

Pozdravček!

20. feb 2010 22:00

Ja Kleo, jaz se ze en let reklamiram, iscem sopotnico, pa nic. Mal sem racunal na japajo, pa nic. Pol pa nic, sem mogel sam odrinit. Danes se odpravim spet na ogled Santiaga, tokrat s avtobusno krozno voznjo. ( 18.000 pesos, 1€=cca 700 pesos, hvala za vprasanje ).Voznja traja dve uri in se naredi lep krog, s pojasnili kaj je kje. Jaz moram priznat, da od cileancev mi je znan Pablo Neruda ( pesnik komunist ), Salvador Aljende, Cilski predsednik, ki ga je zrusila CIA ( Nikson ) z narko dolarji ( financirali stavko tovornjakerjev ) in s pomocjo Pinoceta, poznejseg diktatorja Cila ki.....................( pa pustimo to, boljse da tukaj neham, bo izpadlo da o vsem vem veliko, ce bi nadaljeval bi se prehitro izkazalo, da pravzaprav ne vem kaj prida ). V Cilu je mesto Valdivija, nisem pa vedel, da je dobilo ime po ustanovitelju Cila, in danes sem bil pri njegovem spomeniku, imam sliko. Fant, ki me je slikal, me je dobrohotno opozoril, da ni priporocljivo mimoidoce prosit za slikanje, ne ve pa, da sem njega zbral po daljsem izbiranju. Seveda sem se zahvalil. No, kakorkoli, Cileanci tudi imajo svoje pomembne mozje ( zensk ni bilo videti, verjetno zato ker so zgodovino pisali moski ), in o nekaj njih se slisi tudi na turisticni voznji. Ce mal povzamem: santiago je lepo mesto ( ni pa Pariz, kot pravi Lonli Planet, vodic ). Novi del mesta je lep po amerisko ( velika steklena poslopja ) z veliko parkov in nasploh zelenic ( v nasprotju z ameriko ). Te parke tudi vzdrzujejo, kar pomeni zelo veliko zalivanja. Mesto je tudi cisto, morda ne " ogabno " sterilno cisto kot nemska mesta, recimo cisto, kot francoska mesta. Stari del mesta je veckrat videti zanemarjen, predvsem zaradi zaprtih lokalov, ki ne delajo. Veliko je spomenikov, tudi vodnjakov ne manjka ( v katerih se rada otroci kopajo, danas ravno videl dne punci, tiste, saj veste ne tic ne mis, puncke niso, punce pa tudi se niso ). Po parkih je veliko ljudi, mamica z otroci, fanti z litarsko plastenko piva, mlajsi pari........pa pustimo to, kaj pocnejo mlajsi pari na travi ). Mesto se trudi, da bi bilo videti lepo, za moj okus nekaj manjka. Morda je ta vtis zaradi tega: ko se peljes mim blokov, ki so ograjeni z visoko ograjo, veckrat je videti tudi kabino ( kiosk ) za cuvaja, okrog privat his vsepovsod ograje, ma kaj ograje, OGRAJE visoke zelezne, obvezno z ostrimi spicami na vrhu. Ne vem, a jim je ta kapitalizem ustvaril tako mislenost, da so vsenaokrog lopovi, ali pa je taj kapitalizem kar ustvaril te lopove. To nam je tudi v premislek, kam nas pelje kapitalizem. Skratka, za mene to ni mesto, da bi rekel: tukaj bi bilo lepo zivet. Po mestu tece reka Mapuchu ( se mi zdi, ne ljubi se mi preverjat ), ceprav je poletje je kar precej pretoka, voda je verjetno od topljenja snega, je motna, svetlo rjave barve in ni videti nic kaj lepo. Morda manjka nekje en jez, da se umiri, zbistri......... Po opravljeni turi se odpravim na kosilo: seveda Merkado Central, ena od ribjih restavracij. Tokrat prestizna dondo Alfonzo. Kosilo trikrat drazje ( 12.000 pesosov ) kot vceraj ni pa niti dvakrat boljse. Danes ne naredim napake, da bi hodil pes, pridem z metrojem. Glede zensk, le se to ( saj veste, da me proksima, zaradi pisanja o zenskah sumi, da sem......saj veste kaj ) : ce bi Vendy pisala o modi za tukajsnje zenske, bi mogla vpeljat se eno kategorijo, lustne zenske, nic sestradane, z vsemi oblinami, tako kot se sika. Resnicno, tukaj ni sestradanih zensk, pa tudi takih, z prevec oblin tudi ni. A ja, tudi danes nisem videl tistih cikit, ki se jokajo, strtega korazona, ne vem kaj je, a je morebit prepovedano jokanje ob petkih in sobotah ( da se korazon mal oporavi ). Jutar odrinem naprej, destinacija: Valparaizo, to je na pacifiku. Eno dekle iz Turcije, studira tukaj v santiagu, pravi ( danes sva se pogovarjala ), da je tam veliko bolj prijetno kot v Santiagu, ni tako vroce. Bomo videli. Prihodnjc se oglasim, verjetno jutar iz Valparaisa ( to je le cca dve uri voznje z avtobusom ). Pa mal bi pozabil: jade, tukaj je kriza, nikjer nimajo nic sladkega. Edino je sadja veliko in jaz se s tem pomagam, kaksnega sladkega peciva ni bilo videti nikjer, kot, da ne bi vedli kaj je biskvit. ezoj

20. feb 2010 22:09

Ežoj ,bolje da te greje sonce ,kot da tukaj gledaš ta frdaman sneg.Spet pada.

Uživaj!

lp goga

20. feb 2010 22:10

Ko prideš, ti pripravimo veliko sladkarij.

Pozdravček!

20. feb 2010 22:11

No, pa se dopolnitev vtisa o Santiagu. Uporabil bom metodo enega starega turskega potopisca ( Evli(ja) Celebi(ja), ki je potoval ( tudi ) po dezelah prejsnje drzave, Srbija, Bosna, Hrvaska. Kamorkoli je prisel, je prestel Dzamije, in po tem je slepal o lepoti mesta. Za santiago lahko recemo ( vsaj za stari del ): zelo lepo mesto, vsepovsod je kaksna iglesia ( cerkev ), kar govori o dobroti ljudi, njihovi.................( tako Celebi, ne jaz ). ezoj