Dan spomina na holokavst

29. jan 2012 21:29

[citat=--mizarka--]

http://sl.wikipedia.org/wiki/Princeska_z_napako

Napisano v tej knjigi. Nekatere šole zavestno niso šle na tekmovanje prav zaradi tega.

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/[/citat]

No, mislim, da je bil tisti stavek vzet totalka in konteksta in ni vredno izgubljat besed zaradi tega. In ni res, da šole niso šle na tekmovanje zaradi tega, pač pa je bila stvar globlja in veliko bolj zakomplicirana, čeprav čisto brez potrebe.

Rdeča zvezda pa nikakor ni krvava - ampak je rdeča.

lp

30. jan 2012 13:07

mizarka, meni se zdi oznaka krvava zvezda nestrpna.

II. svetovna vojna je minila pred 66 leti.

30. jan 2012 13:27

In ve se, kdo je bil na kateri strani.

30. jan 2012 14:55

Preberite nekaj odgovorov nazaj. Vedno je nekdo ne neki strani, pa to še ne pomeni, da ga je potrebno odstraniti. Moram reči tako, kot sem že napisala, pa  če si priznate ali ne,  vi eni sapi  obsojate nek totalitarni sistem v druge pa ga  odobravate. Kako lahko pričakujemo, da bo bilo kdaj bolje. Smo pač tako ozkogledni, da pač ne gre drugače. Gremo ali greste kakor pač piha sapa.

Mojega mnenja seveda ne boste spremenili. Ljudje smo pač neka grozna bitja, ki  v določenih trenutkih odreagiramo kakor pač reagiramo. Pa lahko razpravljamo in pametujemo ter obsojamo kolikor hočemo.

30. jan 2012 15:19

In nekateri so očitno rojeni jadralci, saj reagirajo v trenutku, ko se veter obrne.

30. jan 2012 15:31

Ja. Je o njih tudi Svetlana Makarovič v intervuju v Večerovi sobotni prilogi lepo povedala. Samo da jih je drugače poimenovala, ne jadralci.

30. jan 2012 16:19

Nima smisla prepričevati prepričane.

Eni smo prepričani v eno, drugi pač v nekaj drugega.

Po moje je toliko let pa končani vojni nesmiselno sploh vlačiti to na dan. Vsak  naj verjame svoje, najbrž nihče od nas v tem ni sodeloval, zato se mene to ne tiče  V smislu, da bi navijala za eno ali drugo stran.

Ampak vseeno pa se je treba zavedati, kdo je bil okupator, kdo žrtev.

Da se ne bi ponovilo.

30. jan 2012 16:27

Kot si rekla, rosie - tudi sama sem samo to hotela reči: pokopljimo preteklost, a zavedajmo se, kdo je bil okupator in kdo žrtev. V Evropi so stvari jasne, pri nas pa se še vedno skuša zlorabljati tudi tisto, kar je podprto z dejstvi.

Nobena vojna ni samo črno bela.

30. jan 2012 17:26

Hm, lahkp si seveda želimo, da "se ne bi več ponovilo", ampak bridka realnost je, da se to ponavlja. Pred našimi očmi. Ni tako, da bi nekoga kar takoj spravili v plinske celice ali ekvivalent tega. Najšrej se eno skupino malo šikanira. Ali pa se ne šikanira, ampak se začne gpvorica, da oni drugi so pa malo drugačni. In se za to nihče ravno ne zmeni in potem se govorica o drugačnosti drugih poveča in se tudi mi navadimo na povečano nespodobno govorjenje. In tako leta in meseci in se kar vsilujej neko razmišljanje, ki, medtem ko raste, postaja vedno bolno in vedno bolj nevarno. Dokler pač ne poči.

Kdor je razumel, je razumel.

30. jan 2012 17:37

Veš Mizarka, mene ni strah samo totalitarnih sistemov, strah me je tudi totalitarnih ljudi. Ki VEDO in bodo VEDNO vedeli, ne glede na argumente drugih ali nova dognanja. Res je, da sem bila rojena po povojnih pobojih in da o njih nisem vedela čisto nič skoraj do slovenske osamosvojitve. In sem bila potem (in sem še) zgrožena. A boja partizanov proti okupatorju in zvezdo pod katero so se borili, zaradi tega še ne bom blatila. In seveda ne v tem duhu vzgajala potomcev.

Zgodovina je kot politika - kurbirska. Pišejo jo mnogi, sčasoma obvelja tista, ki jo je napisal najvplivnejši. Včasih razmišljam, kaj bi Kristus, pa Mohamed, pa Buda.....naredili, če bi se vrnili na ta svet z vso svojo močjo? Pa druga velika imena zgodovine? Verjetno bi bili osupli nad zgodbicami v učbenikih.

V Jugoslaviji sem preživela dolga leta. Spomin mi še dela in nisem pozabila raznih neumnosti, ki smo jih morali početi, mahanja z zastavicami, vojnih filmov za vsak praznik, pa nabiranja zalog deficitarnega blaga v osemdesetih, potovanj po nakupih čez mejo....itd.  Ampak vseeno me pa spravi v bes, ko smrkavec javno reče, da takrat nismo imeli niti toaletnega papirja. In rosno mlada mladenka po radiu pove, da za Elvisa Presleya v tistih časih nismo vedeli. Pa da sedanji predsednik vlade trdi, da smo bili "za železno zaveso" - mlajši je od mene, pa se je v moji mladosti dalo iti po vsej Evropi (dlje večini finančno ni zneslo), študentje smo hodili na prakso v tujino, le v kateri vukojebini, oprostite izrazu, je torej on živel? IN vse moje prijateljice so bile pri birmi, praznovali smo Božiče in Velike noči, kasneje se je poročalo cerkveno - in nobenega ne poznam, ki bi trpel zaradi tega. Ljudje niso mislili samo na svojo rit in so v raznih organizacijah (povsod pa res ni bilo treba biti v partiji) gradili lepše življenje zase in za potomce.  Nikoli se nisem počutila zastraševano. Strah me je bilo kvečjemu gospodarske politike, ki je brez potrebe zavijala na čudna pota in zapravljala denar za spomenike. Govorim o navadnih, "malih" ljudeh. Takih, kot nas je tule gor, na forumu, verjetno večina. Ljudi, ki gremo kvečjemu na volitve, le izjemoma smo pa pripravljeni kandidirati, da ne govorim o zanemarljivi želji po ustanavljanju političnih strank. Zdaj pa stalno poslušam o tem, kako je bila zapostavljana ta ali ona skupina ljudi, verni še posebej, kako se ni smelo to ali ono, najbolj lena rit razlaga kako ji prejšnji sistem ni dal možnosti....kaj ko bi  se zazrli vase in nehali s tem?

Seveda pa to ni veljalo za cvet naroda, intelektualce ki so gledali v prihodnost in so želeli spreminjati ne le svojo Krajevno skupnost, ampak družbo v celoti. Ker jih niso pustili govoriti in delovati, smo bili na izgubi vsi.Ti pa res lahko govorijo o zatiranju v tistih časih in mnogi so na žalost (svojo in našo skupno)ta razmišljanja in aktivnosti  drago plačali. Bučar, Pučnik.....in podobni.Žal se mednje danes štejejo tudi taki, ki jih je država "zatirala" do te mere, da so izdajali knjige in študirali ali predavali na domači in tujih univerzah in doma solidno živeli..

Kaj hočem reči? Seveda je bil prejšnji sistem z eno samo stranko nedemokratičen. Ampak zato ne mislim pljuvat čez socializem (dajmo si že dopovedat, da komunizma nikoli imeli nismo, bila je le KP), ki je po moje sijajna ideja (približuje se ji Skandinavija, če tega ne bo uničil kapitalizem), ki so jo pokvarili kruhoborci vseh vrst in narodov. Taki, ki so v nadaljevanju v 20 letih pokradli in odvzeli tudi našo novo državo, kljub temu da ni totalitarizma. Ti bodo vedno generirali ta prepad med dvema polovicama naroda, da bodo med prepiri lahko kradli naprej. Zanimivo, da so najbolj trpeli taki, o katerih ne vemo nič, ki se nikoli sploh niso izpostavili, nič tvegali, nič naredili za skupnost. Bučar recimo ne čuti kakšne posebne potrebe po kritiziranju preteklosti. On je povedal kar je bilo treba, ko je bilo treba.

Meni danes moja domovina ni všeč. Po moje smo politično in gospodarsko zavozili in bojim se prihodnosti. Niso mi všeč stalne delitve, označevanje drugačnih, odrekanje pravic zdaj enemu, zdaj drugemu. Prav nič bolje pa se ne bom počutila, če bom zato srala napočez čez vso njeno zgodovino in otrokom razlagala, da smo živeli tako rekoč v koncentracijskem taborišču in trpeli 45 let. Ali smo (ste) čisto zares?  Kaj če bi odrasli in zavihali rokave, počistili današnji Avgijev hlev?