Vse preradi kritiziramo, vse premalokrat pohvalimo

13. dec 2009 19:32

ja, ste se že zvečer, ob koncu dneva kdaj vprašali koliko pohval in koliko kritik ste tisti dan podelili svojim ljubim ljudem - možu, ženi, otrokom? Jaz sem se odločila, da se glede tega tudi sama popravim ali pa vsaj izenačim kritike s pohvalami - se mi zdi, da v teh predprazničnih dneh, ko smo v službah vsi še bolj obremenjeni kot običajno, doma samo sproščamo te napetosti in se spravljamo nad svoje bližnje in jih kregamo, pa čeprav za tekšne malenkosti, ki skoraj niso vredne pozornosti. Moram priznati, da vsak dan koga pohvalim, je pa tudi graj veliko. To so moja opažanja v svoji družini pa tudi marsikje drugje, po domovih ali mimogrede, v trgovinah... Mene pa zanima kje boš pridobil samozavest, če ne od samega sebe? Če sam sebe v nič daješ, ti tudi hvala drugih nič ne pomeni in ji ne verjameš. Samozavest je odsev naše podzavesti, našega mišljenja in se kaže že na našem zunanjem videzu, na našem obnašanju. .. V službi nihče ni radodaren s pohvalami, pa sama sebi velikokrat rečem: naredila sem najboljše kot sem znala in če bi bila še enkrat v takšni situaciji bi isto ravnala . Tako je prav, dobro sem naredila . TAko ohranjam samozavest, kajti znašla sem se že v položaju, ko sem se počutila ničvredno in da mi ne gre nič od rok, pa ravno tako kot nihče ne vidi tvojega truda, ne vidi tudi krize, ki jo preživaljaš. Zato sem se odloćila, da če sama ne bom poskrbela za svoje duševno zdravje tudi noben drug ne bo. Ljudje smo različni, in ni človeka, ki ne sliši rad pohvale ali vzpodbudne besede. Veliko lepše je od družine slišati: Joj, kako je bila mami danes pridna, kot pa da po celodnevnem razdajanju zvečer slišiš: Ja, zakaj pa ni še posoda v pomivalnem stroju? Kje naj pa sedaj kruh režem? Te besede sigurno vplivajo na samozavest posameznika in tudi odnose in vzdušje v družini. Malo sem zašla iz teme, ampak zadnje čase veliko spremljam ralične forume o odnosih v zakonu, v družini, med prijatelji,... in povsod pridemo do zaključka - kar seješ, to žanješ. kleo

14. dec 2009 7:30

Res je, premalo pohvalimo, tudi v trgovinah in lokalih, kot je napisala avtorica lucka52. Prav zaradi tega posta sem včeraj v nekem lokalu pohvalila mlado dekle, ki nama je skuhala res dobro kavo. Veselo se je nasmehnila in odgovorila :Hvala gospa,sem prav vesela da vam je všeč. Veste, tako redko kdo pohvali. murnik

14. dec 2009 7:37

kleo je napisal/a:

ja, ste se že zvečer, ob koncu dneva kdaj vprašali koliko pohval in koliko kritik ste tisti dan podelili svojim ljubim ljudem - možu, ženi, otrokom? Jaz sem se odločila, da se glede tega tudi sama popravim ali pa vsaj izenačim kritike s pohvalami - se mi zdi, da v teh predprazničnih dneh, ko smo v službah vsi še bolj obremenjeni kot običajno, doma samo sproščamo te napetosti in se spravljamo nad svoje bližnje in jih kregamo, pa čeprav za tekšne malenkosti, ki skoraj niso vredne pozornosti. Moram priznati, da vsak dan koga pohvalim, je pa tudi graj veliko. To so moja opažanja v svoji družini pa tudi marsikje drugje, po domovih ali mimogrede, v trgovinah...Mene pa zanima kje boš pridobil samozavest, če ne od samega sebe? Če sam sebe v nič daješ, ti tudi hvala drugih nič ne pomeni in ji ne verjameš. Samozavest je odsev naše podzavesti, našega mišljenja in se kaže že na našem zunanjem videzu, na našem obnašanju. ..V službi nihče ni radodaren s pohvalami, pa sama sebi velikokrat rečem: naredila sem najboljše kot sem znala in če bi bila še enkrat v takšni situaciji bi isto ravnala . Tako je prav, dobro sem naredila . TAko ohranjam samozavest, kajti znašla sem se že v položaju, ko sem se počutila ničvredno in da mi ne gre nič od rok, pa ravno tako kot nihče ne vidi tvojega truda, ne vidi tudi krize, ki jo preživaljaš. Zato sem se odloćila, da če sama ne bom poskrbela za svoje duševno zdravje tudi noben drug ne bo.Ljudje smo različni, in ni človeka, ki ne sliši rad pohvale ali vzpodbudne besede. Veliko lepše je od družine slišati: Joj, kako je bila mami danes pridna, kot pa da po celodnevnem razdajanju zvečer slišiš: Ja, zakaj pa ni še posoda v pomivalnem stroju? Kje naj pa sedaj kruh režem? Te besede sigurno vplivajo na samozavest posameznika in tudi odnose in vzdušje v družini. Malo sem zašla iz teme, ampak zadnje čase veliko spremljam ralične forume o odnosih v zakonu, v družini, med prijatelji,... in povsod pridemo do zaključka - kar seješ, to žanješ. kleo

Ja kleo, to si pa zelo lepo napisala, mislim da je tudi resnično.

ežoj

14. dec 2009 8:11

Jaz sem se navadila, da na enem od slovenskih portalov (neke vrste rumene strani), ki je namenjen komentiranju podjetij, redno hvalim ali kritiziram usluge, ki jih prejmem. Pa naj bo to zasebni dermatolog ali avtohiša: vsakemu dam povratno informacijo. Zelo zelo rada pohvalim, sploh ko vidim, da se ljudje resnično trudijo za zadovoljstvo stranke. In hvaležna sem ostalim ocenjevalcem, katerih ocene me lahko odvrnejo ali prepričajo k nakupu. Se pa strinjam: pri nas ljudje ne znamo sprejeti pohvale. Ljudje dobijo en tak "Eh, saj si ne zaslužim" izraz ... Čemu to, pa so dobro razložile predhodnice. Imam občutek, da lastniki psov veliko raje in pogosteje pohvalijo svojega kužka kot pa svojega otroka, ženo, moža ... jancka

14. dec 2009 8:16

jancka je napisal/a:

......................................................................... ........................................................................... Imam občutek, da lastniki psov veliko raje in pogosteje pohvalijo svojega kužka kot pa svojega otroka, ženo, moža ... jancka

ežoj

14. dec 2009 8:58

Se podpišem pod Vanjo.

tulka

14. dec 2009 13:53

Jancka prosim za link te strani, ki jo omenjaš. syu

14. dec 2009 17:23

syu, ti jo dam na ZS. jancka

14. dec 2009 19:04

Ja,se strinjam z naslovom ,se vidi to v neki drugi temi(svet metraže).Sama dajem tukaj vso pohvalo prijazni prodajalki.Čeprav sem iz drugega konca Slovenije,sem to trgovino že večkrat obiskala prav zaradi raznolike ponudbe in ustrežljivosti zaposlenih. kalcicl

15. dec 2009 15:51

V zadnem času sem pohvalila oziroma sem se zahvalila za prijaznost: - sestro (?) v sprejemni pisarni bolnišnice, ki je tolažila hči, ko se je bala, da je resno bolna - sestro v laboratoriju, ki mi je vzela kri tako, da igle resnično niti čutila nisem - trgovko, ki mi je prijazno zamenjala blago Več se pa ne spomnim. Upam, da sem bila tudi sama v tem času čim večkrat prijazna (??). LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE! Lep pozdrav sonci