Naša sladkoslednost

12. dec 2009 15:10

Ampak tisto 'če bi Bog hotel, da piščanci dišijo po cimetu ...' je doslej nepreseženo

Atina

12. dec 2009 16:30

Najprej odgovor na zadnje vprašanje: V bistvu imam najraje jogurt in vse vrste sadja. Ker kak hud jedec nisem. NIsem bila nikoli. V bistvu sem strašno izbirčna in sem se naučila kuhati zaradi blazno egoističnega poriva - v smislu, če že moram jesti, potem naj bo vsaj dobro in očitno bom morala poskrbeti kar sama zase. Nekje v zgodnji odrasli dobi sem ugotovila, da se sošolke in sošolkci, ki so imeli doma mnogo več gospodinjskih obveznosti kot sem jih imela sama (na primer, meni skoraj nikoli ni bilo treba dokončati kosila, ko sem prišla iz šole, eni so to morali ves čas), v bistvu precej slabše znajdejo v kuhinji. In sem na vseh študentskih zabavah raje nemudoma zasedla kuhinjski prestol (ker računati na to, da mi bodo oni kaj skuhali, se je izkazalo za preveč optimistično). Skratka, raje kaj skuham, kot pa jem. Mene predvsem zanima tista "štihproba", cel krožnik pa niti ne. Kuham doma. Pa na plovilu (če se kje naučiš eksperimentiranja, se ga tam, ko je treba s tistim, kar imaš, nahraniti osem ljudi in ne moremo iti vmes nič v trgovino). Pa včasih se mi tudi zgodi, da me na kakem obisku gostiteljica malo potegne vstran in da naj pogledam v lonec, če se da kaj popraviti. Skratka, kuhalnico lahko vihtim na različnih lokacijah. Ampak sladice delam pa samo doma. To je tisto, ko sem razpoložena in si sproti izmišljam recepte in ko sem najraje sama. To je tisto, ko sem tri ure in več maksimalno skoncentrirana in ostali malo počakajo in ostale teme v življenju tudi. Neke vrste odklop. Vendelina jr.

12. dec 2009 19:06

anamarija1 je napisal/a:

Najraje pa imam vampe, ta prave vampe in školjke in gambere, in škampe Anamarija

Joj, si me sprovocirala!

Se že tajajo....

strippy

12. dec 2009 19:18

Ja, še odgovor na vprašanje: pečemo po potrebi. Kadar so napovedani obiski, ko kam gremo na obisk, po izkušnjah sodeč z doma narejenimi sladicami težko fališ. Velikokrat pečem za starše, kar tako, nenapovedano, sta vedno takoooooo vesela.

Redno pečem v sezoni - ko so borovnice, jabolka, kostanj.

Pa za praznike.Največkrat potico, včasih krofe. Vedno pa samo eno stvar, sicer nekaj ostaja.

In ko komu doma "cukr pade". Takrat najraje nekaj močno temno čokoladnega ali nekaj med ladico in delom glavne jedi. Sicer smo pa precej sladkosnedi, in imamo velikokrat sladke palačinke, štruklje, palačinke, cmoke - knedlne, palačinke, šmorn, palačinke,.......palačinke. 

Hm, mogoče pa bojan v prihodnosti nariše še kakšnega smeška... recimo palačinkarja.....

strippy

12. dec 2009 22:40

Uff, sladko Pozdrav vsem! Pečem za praznike in pa, ko sem noseča:) Pri nas je tako, da se vsi zelo veselijo moje peke, potem pa sama pristanem pri celem plehu...prav tako sem edina, ki lahko je sladico za zajtrk (in jo včasih dejansko jem za zajtrk...). moj moški se raje dobro naje glavne jedi in potem nima prostora za sladico, pred drugim obrokom pa tudi ne gre, ker je že lačen malo in lačen vendar ne moreš jesti sladko-no, kakor kdo; verjetno je zato tako lepo vitek, mene pa nosečnost včasih malce spodnese (sploh zadnje dva meseca, groza, čokolada in kozarec mleka se mi dozdeva na moč dobra večerja takrat) -sicer pa imam najraje solate in sadje, kaj domačega polnozrnatega in kakšen kefir ter jogurt, občasno postenje in obdobje presnojedstva in takrat je recimo grozdje že taka eksplozija sladkega v ustih, da čisto nič ne pogrešam ostalega, pravzaprav je moka zadnja stvar, ki me premami. Če že spečem, napravimn kakšne piškote iz kosmičev, jabolk in rozin ali pa mufine iz polnozrate moke in otrobov...no, moji so pa itak zadovoljni z babičinim štrudlom in čokolado. Čutim, da sem že prav zapacana in komaj že čakam, da grem na krajši post terakota

12. dec 2009 23:30

Pri nas je tako, da se ne bašemo z nobeno stvarjo. Ne s čorbami, ne s solatami, ne s pizzami in pašto, pa tudi s sladkarijami ne. Jemo vsakega po malem. Ni slabšega občutka kot nabasan želodec. Potem se ti nič ne da in samo gledaš kje je kavč in daljinc. Radi kuhamo vsi, a vse je v zmernih količinah. Pečem ppponavadi jaz, parkrat med tednom, kaj, pa je odvisno od časa ki ga imam na razpolago. Zadnje časd prevladujejo sadne pte. Ker moram računat na 6 sladkosnednežev nikoli ne ostane nič in se ne valja nikjer. Pokosilu, ki je zmerno, je vsaj 3x med tednom domača sladica. Mali košček in konec. Sicer pa se ne branim marlenke, pa kakšne esterhazy rezine z lešnikovim sladoledem tudi ne, tudi ledena kava pride prav če ni kaj bolj konketnega. Za mojo najljubšo jed ta trenutek bi težko rekla. Mogoče široki rezanci s pestom, lahko pa so tudi tortelini z jurčki in s pestom. lp Vesna

13. dec 2009 7:33

japaja, ti si me pa čist pogruntal, pa ne okoli govorit.

Atina, ti pa slabo citiraš ( skor bi rekel, da izkrivljaš mojo misel ): premal pikic.

Drugač, glede sladkosnednosti, je zanimivo, kolk so si otroci različni : ko je sin bil majhen, seveda je dobival čokolade. Vsakič, ko je žena pospravljala otroško  sobo, je privlekla en kup čokolad, ki so bile le odprte in je manjkal kakšen košček ( in jih je dala meni, češ če poješ, drugač gre v smeti, jaz pa, skor čokoholik, nisem velik premišljeval ). Ko pa je punca bila mejhna, se pa ni moglo zgodit, da bi se kje našel kakšen košček čokolade, vse je sproti pospravila.

ežoj

13. dec 2009 8:43

glede tega - "če bi Bog hotel, da piščanci dišijo po cimetu....." :) sm že zanč hotla bit mal žleht pa se obregnit odvisno, kateri Bog - naš prav gotovo ne, ker ni cimet ena vsakodnevnih začimb. Bog kakega Indijca, Španca (pa kjerkoli še uporabljajo cimet kot začimbo v vsakodnevni kuhinji) pa je mogoče hotel kako drugače :D :D vse je odvisno od tega, kakšni so darovi narave, kjer živimo :)) nike

13. dec 2009 9:20

Kar se tiče sladkosnednosti - če se gre za kupljene čokolade je to obvezno temna Lindtova čokolada (lahko s čili polnilom ali pomarančnim). Ali njihovi bonboni (uh, sem si naredila "lušte"). Pa tudi tisti penasti bonboni (z jogurtom) Nimm2 ali kako se jim že reče gredo dobro v promet. Kar se tiče doma pečenih sladic ali piškotov - trenutno je favorit Kinder paradiso, ki mu prvo mesto prevzema Guinnes torta. Piškoti pa - vse kar speče babica (in seveda tudi njena potica - komaj čakam Božič). Če pa sama pečem so pa hitro izginjajoči orehki in tačke (ja, seveda, s tistim, ki je največ dela). Drugače pa skoraj vsak dan ali vsak drugi dan skuham za popoldansko crkljanje puding. Kar se tiče kosila oz. večerje - trunutno mi zaradi hitro spreminjajočega se okusa - nosečnost ima velik vpliv na to - najbolj "paše" - pizza, burek, široki rezanci z drobtinami, ohrovt, cvetača in baby korenček. Uh, sem napisala, kot da jem samo sladkarijo - obvezno je dnevno na jedilniku velika skleda solate, jabolka, mandarine, kivi in jogurti - to je itak stalnica že dooolgoooo časa. Za zajtrk pa obvezno žitarice in jogurt ter skodelica čaja. Moycaa

13. dec 2009 18:11

mamaF je napisal/a:

Mož ima "obrnjeno" logiko in sladice, če so že, najraje poje pred "glavno" jedjo.   Mojca

 

MamaF, tvoj dragi se drži famoznega pravila: Life is short. Eat desert first!

Vanja