Ajda in pira

Katarina K  

član od: 5.7.2008

sporočila: 2741

31. avg 2009 20:28

še nekaj bi vprašala. Kam pa spadata ajda in pira? kmalu se lotim še en krog ločevalne, pa me zanima pod keri dan. kar tle vprašam, da ne pišem tam pod ločevalno. Hvala. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

breskva  

član od: 11.10.2007

sporočila: 3074

1. sep 2009 7:48

Ajda in pira spada pod škrob. breskva

uv  

član od: 19.12.2007

sporočila: 105

1. sep 2009 11:01

Mislim, da ne bo držalo. Jaz bi rekla pod OH: Ajda, bambusovi vršički, bulgur, aromatičnega vina, citronat, češpljevi cmoki, dušene gobice, kaneloni, kruh (vse vrste kruha in krušnega peciva brez dodatka beljakovin), kaneloni, Kuskus, lešniki, mandeljni, oranžet, oves, palačinke, pecivo (vse vrste, če je le mogoče iz polnovredne moke ali sveže zmletega žita, pečeno brez dodatka beljakovin), pecilni prašek, pira, pistacije, pivo, proso, pšenica, rižev papir, rožičeva moka, rž, sadna ali zelenjavna pizza, sezamova semena, sladila (koncentriran jabolčni in hruškov sok, javovov sirup, med, trsni sladkor ter neprečiščen trsni sladkor), ščir, tapiokin škrob, testenine (vse testenine brez jajc oz. jajčnega beljaka, npr. ajdovi, durini, riževi, stekleni rezanci ),topinambur, tortilje, zdrob, zelena pira, zelenjavna lazanja, žita uv

strippy  

član od: 18.11.2008

sporočila: 283

1. sep 2009 11:09

Saj škrob spada med OH, ane...

strippy

uv  

član od: 19.12.2007

sporočila: 105

1. sep 2009 12:21

Seveda Strippy. Sestavljen polisaharid. Pojesti ali ne pojesti, to je sedaj vprašanje.... uv

strippy  

član od: 18.11.2008

sporočila: 283

1. sep 2009 12:40

uv je napisal/a:
Seveda Strippy. Sestavljen polisaharid. Pojesti ali ne pojesti, to je sedaj vprašanje.... uv

strippy

kroki  

član od: 22.10.2003

sporočila: 508

1. sep 2009 12:44

Navadna ajda : vir http://sl.wikipedia.org/wiki/Ajda Znanstvena klasifikacija Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Caryophyllales (klinčkovci) Družina: Polygonaceae (dresnovke) Rod: Fagopyrum Vrsta: F. esculentum Znanstveno ime Fagopyrum esculentum Moench Navadna ajda (znanstveno ime Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družine Polygonaceae. V istem rodu je tudi tatarska ajda oz. nora ajda (F. tartaricum Gaertn). Uvrščamo jo med žita, čeprav botanično ne spada med trave (Poaceae), kamor spada večina ostalih žit. Cvetoča ajdaIme ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi z nem. Heide 'ajd, pogan'. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v 12. stoletju iz poganskih krajev ter Kitajske v Evropo prinesli križarji. Latinsko ime Fagopyrum in angleško ime buckwheat pomeni »bukovo žito« in pove, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim plodovom. 1 Uporaba 1.1 Uporaba v ljudskem zdravilstvu 2 Reference 3 Opombe Uporaba Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho), ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke (ruski kvašeni blini in francoske galette), biskvite in druge jedi. Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo. IZ posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina. Uporabljajo jo za zdravljenje venske insuficience (krčne žile). Znana slovenska narodna pesem pravi »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori...« - vendar jo je na poljih Slovenije vse manj, zaradi toge birokratske, kmetijske politike in uničenega semenarstva. Kupujejo se slabi hibridi, neustrezni našim razmeram. Zdravilni učinki ajde so tako izgubljeni. Stare sorte ajde so te učinke vsebovale, zlasti tiste, katere so uspevale v višjih legah. V času cvetenja je bila ajda odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi zelo lep vonj. Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot pri nas beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti fagopyrina, ob izpostavljanju svetlobi povzoči kožne izpuščaje. Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih povzoroči alergije. še malo branja : vir http://www.kuhajmo.si/default.asp?id=432 Ajda ne spada v družino trav kot druga žita. Je plod dresnovke, ki je sorodnica rabarbare, k žitaricam pa jo prištevajo zaradi uporabnosti njenih plodov. Domnevajo, da izvira iz Kitajske (5. stoletje). V primerjavi z ostalimi žiti vsebuje ajda več balastnih snovi (vlaknin), ki varujejo prebavila pred rakom in drugimi boleznimi. Ima najbolj harmonično sestavo beljakovin, ki je primernejša od sestavine beljakovin mesa, mleka ali soje. Zato je pomemnba v prehrani ljudi, ki ne jedo mesa. Ker ajda ne vsebuje glutena, zavzema – ob zagotavljanju »čistosti« na polju in kontrolirani predelavi* - pomembno mesto tudi v brezgluteinski dieti bolnikov s celiakijo. Ajda je zelo primerna za preprečevanje nastanka sladkorne bolezni, saj vsebuje več počasi prebavljive oblike škroba amiloze (amilaza je encim, ki razgrajuje amilozo) zaradi česar je razgradnja sladkorjev škroba upočasnjena. * kontaminacija z glutenom se lahko dogodi že na polju, če raste zraven ajde pšenica ali žito, ki vsebuje gluten. Ajda se lahko kontaminira na čistilnih linijah in v pripravi izdelkov, če smo na linijah neposredno pred ajdo čistili ali predelovali izdelke iz žit, ki vsebujejo gluten. Pravilnik o brezglutenskih izdelkih določa dve bistveni stvari: 1. izdelki brez glutena morajo biti deklarirani kot brezglutenski (napis brezglutenski na vidnem mestu), novi izdelki brez glutena celo prijavljeni in 2. količina glutena ne sme presegati 0.002 % ali 20 mg/ kg kar je meja detekcije. Že zelo majhne količine glutena lahko povzročajo pri bolnikih s celiakijo velike težave. Proizvajalec je za brezglutenski izdelek odgovoren in mora zagotavljati (kot pri vseh izdelkih) varnost potrošnika. Proizvodni proces in procesna kontrola morata biti za brezglutenske izdelke speljana tako, da je to omogočeno. Izdelki, ki niso deklarirani kot brezglutenski, tega tudi ne zagotavljajo! Ajda je v primerjavi z drugimi živili rastlinskega izvora bogatejša s cinkom, ki ga v manjših količinah naš organizem nujno potrebuje za normalno delovanje nekaterih encimov. Od drugih nujno potrebnih mikroelementov vsebuje ajda še baker, magnezij in selen. V ajdi je malo olja, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami in zato zelo kakovostno. V ajdi je tudi nekaj zdravilne snovi rutina, ki je eden od rastlinskih antioksidantov. Zato ni čudno, da je čedalje bolj cenjena kot hrana sodobnega človeka, ki izpolnjuje večino priporočil zdravega prehranjevanja. Nenazadnje ima ajda le malo rastlinskih škodljivcev in bolezni, zato jo lažje kot nekatere druge bolj “razvajene” gojene rastline pridelujejo brez uporabe sredstev za varstvo posevkov. Včasih se zato lahko primeri, da raste med ajdo tudi strupen plevel kristavec. Sporočilo je spremenil(a) kroki dne 01. 2009 19:55

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17785

1. sep 2009 16:45

kroki, ni lepo, da nisi navedla vira, iz katerega si pobrala tvoj zapis.......

rimljanka - moderatorka Kulinarične Slovenije

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti